Referendum o vodah bo 11. julija

V SDS, NSi in SMC so zamik datuma, ki ga je podprlo 43 poslancev, 42 pa jih je bilo proti, utemeljili s tem, da je treba pred referendumom vložiti in sprejeti novelo zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, saj je v prilogi zakona izpadlo nekaj naselij. "Namen spremembe datuma je, da se zagotovi dovolj časa za odpravo omenjene napake do izvedbe referenduma," so zapisali.

Do dopolnila so bili kritični v več opozicijskih strankah. "Kaj se je v 24 urah tako zelo spremenilo, da so SDS, NSi in SMC vložile amandma k današnjemu predlogu odloka in spremenile datum izvedbe referenduma iz 4. na 11. julij?" je zanimalo poslanko LMŠ Tino Heferle, potem ko so poslanci omenjenih strank v ponedeljek na pristojnem odboru DZ podprli prvotno predlagani datum.

Po njenih besedah si je manjšinska koalicija privoščila še en spreten manever: "Da če že ne more prepovedati referenduma, bo pa prilagodila datum tako, da bo udeležba kar se da majhna, ker vemo, da je treba zagotoviti kvorum, da zakon na referendumu pade."

Bojan Podkrajšek (SDS), ki predseduje odboru DZ za infrastrukturo, okolje in prostor, je spomnil, da je poslance k čim prejšnji rešitvi pomanjkljive zakonodaje na ponedeljkovi seji pozval direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko. Ob tem je ocenil, da bodo težko zajeli, kdo je na dopustu in kdo ni na dopustu. "To nam ne bo uspelo," je dejal Podkrajšek.

"Zamik datuma s 4. na 11. julij ni nič drugega kot klicanje po tem, da je čim manj ljudi doma, da je udeležba čim nižja, da so ljudje na dopustih in se zato referenduma ne morejo udeležiti," se je mnenju poslanske kolegice pridružil Primož Siter iz Levice.

Dejan Židan (SD) je izpostavil, da se da napako popraviti tudi takoj. "Že naslednji teden lahko imamo izredno sejo in se ta popravek naredi," je bil jasen.

Poslanci so razpravljali tudi o vsebini novele zakona o vodah, ki jo je DZ sprejel konec marca po skrajšanem postopku kljub glasnim kritikam dela civilne družbe in stroke.

Več koalicijskih poslancev se je strinjalo z ministrom za okolje in prostor Andrejem Vizjakom, ki je na današnji seji ocenil, da je šlo pri nagovarjanju podpisnikom referendumske pobude za diametralno nasprotje tistega, kar zakon o vodah dejansko prinaša, to pa je več denarja za vzdrževanje vodotokov in oženje možnosti posegov na priobalna zemljišča.

Zbiranje podpisov pa se je po oceni poslanke NSi Ive Dimic zbiralo pod pretvezo, da gre za peticijo za pitno vodo, dostop do vode, čeprav imamo to že vse zapisano v sami ustavi in ima vsak državljan in državljanka pravico do tega.

"Včasih je veljalo, da je DZ hram demokracije, hram spoštovanja, da je to okno nekega ugleda, zdaj pa je v zadnjem mandatu prišlo do neke bistvene spremembe. V zadnjem mandatu se je DZ spremenil v hram laži, hram blatenja, hram nespoštovanja, hram groženj, hram zavajanja," je bil oster Ljubo Žnidar (SDS).

Danes po Žnidarjevih besedah poslušamo laži, da je zakon veliko bolj odprt, kot je bil prejšnji zakon. "Kdor to govori, laže in zavaja javnost," je bil kritičen. Kot je dodal, referendum podpira, a ga je zaradi pristopa, s katerim ponudniki prepričujejo državljane, ocenil za referendum lažnivih kljukcev.

"Niso se oglasili kar eni laiki iz javnosti in začeli biti malo glasni, ampak vodilne organizacije na področju okoljevarstva in naravovarstva v Sloveniji," je poudaril Siter.

"Mar vi res menite, da vsi okoljevarstveniki v tej državi ne znajo prebrati in razumeti vaše zakonske materije? Mar vi res menite, da stroka ne razume kako škodljiv je ta vaš podtaknjeni 37. člen? In mar vi res menite, da v opoziciji ne razumemo, kakšne posledice bo imel ta zakon, če ostane takšen, kot je? Čista pitna voda pač ni dana sama po sebi. To menda razumemo," je dodala Sitarjeva strankarska kolegica Nataša Sukič.

Za Zmaga Jelinčiča Plemenitega (SNS) je zadeva popolnoma jasna: "Treba je rušiti vse, kar pripravi zdajšnja vlada, kar je neumno, nesmiselno in škodljivo za državo." Za referendumom po njegovih besedah stojijo tisti, ki jim je z novim zakonom onemogočena gradnja v priobalnem pasu in hočejo po starem zakonu delati, kakor jim paše. Kot je dodal, bo referendum stal med štiri in pet milijonov evrov, kar bi bilo po njegovih besedah bolje porabiti za kaj drugega kot za nagajanje vladi.

O noveli zakona bodo imeli končno besedo državljani. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?" Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina volivcev, ki so glasovali veljavno. Proti zakonu mora ob tem glasovati najmanj petina vseh volivcev.