Sakralni umetnik, pater Marko Rupnik, ki ga obtožujejo psihičnih in spolnih zlorab redovnic, je dokončno izključen iz jezuitskega reda, danes piše italijanski časnik La Repubblica. Dodaja, da Rupnik ostaja duhovnik.

Lahko le čakamo, kdaj bodo pri Družini iznašli še kakšno genialno rešitev za preprečevanje neurij in toče. Morda bodo za začetek predlagali kaznovanje odgovornih za »nenaravno namensko ustvarjeno vreme«, torej sežig kakšne čarovnice na grmadi.

Pred dnevom državnosti so škofje v ljubljanski stolnici darovali mašo za domovino. V pridigi se je predsednik SŠK Andrej Saje dotaknil tudi predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in bil do njega kritičen, ker da posega v dostojanstvo človeka. "Človeško življenje je edinstveno in s tem nedotakljivo," je opozoril.

Tatovi so v ponedeljek iz cerkve svetega Osvalda v Traunsteinu na Bavarskem ukradli križ, ki ga je nosil pokojni papež Benedikt XVI., je danes sporočila nemška policija. Storilci, katerih identiteta še ni znana, so nato vlomili in oropali še blagajno stojnice z revijami v cerkvi, iz katere so odnesli neznano količino gotovine.

V Katoliški cerkvi na Slovenskem bodo letos duhovniško posvečenje prejeli trije kandidati za duhovnike. Dva bosta zakrament duhovništva prejela 29. junija., eden pa ga bo prejel 2. julija, piše revija Družina. Lani so bili kandidati za duhovnike štirje, predlani pa jih je bilo sedem. Leta 2018 jih je bilo kar 20.

Slovenskega jezuita, patra Marka Rupnika, ki ga obtožujejo psihičnih in spolnih zlorab redovnic, so 9. junija izključili iz jezuitske skupnosti Družbe Jezusove. Za to naj bi se odločili zaradi neizpolnjevanja odrejenih omejitev po razkritju zlorab, poroča italijanski časnik Domani.

Tujim turistom so v zadrski katedrali začeli zaračunavati vstopnino, ki znaša tri evre na osebo, je ta teden poročal lokalni portal O57.info. Vstop ni brezplačen niti v nekaterih drugih znamenitih katedralah na Hrvaškem z izjemo dubrovniške, vendar pa v njih veljajo enaka pravila tako za domače kot za tuje obiskovalce.

Ob breznu po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu je vćeraj potekala spominska slovesnost z mašo. Mašo je vodil predsednik SŠK in novomeški škof Andrej Saje. V nagovoru je izpostavil nujnost sprave in poprave krivic ter izpostavil, da je "prihodnost pogojena z odpovedjo maščevanju ter z iskanjem resnice in pravičnosti za vse".

Ob grobišču po vojni pobitih pri breznu pod Krenom v Kočevskem rogu bo danes dopoldne potekala spominska slovesnost z mašo. Mašo bo vodil predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) in novomeški škof Andrej Saje, v kulturnem programu bo zbrane nagovoril pravnik Andrej Fink. Slovesnosti se bo udeležil tudi bivši predsednik republike Borut Pahor.

Hrvaška škofovska konferenca je v luči nedavnih pretresov zaradi spolnih zlorab mladoletnikov v Cerkvi na Hrvaškem izdala dva priročnika o zaščiti otrok pred zlorabami. Poznavalci problematike ob tem opozarjajo, da priročniki ne morejo naučiti ljudi, kaj je moralno in kaj ne, ter da je za preprečevanje zlorab ključno kaznovanje.

Državno tožilstvo Illinoisa je v preiskavi odkrilo, da je več kot 450 katoliških duhovnikov v tej ameriški zvezni državi od leta 1950 spolno zlorabilo skoraj 2000 otrok, kar je veliko več, kot je Cerkev doslej uradno priznala. Pravosodni minister Illinoisa Kwame Raoul je v torek na novinarski konferenci dejal, da je večina primerov že zastarala.

Tik pred »rdečimi« prazniki je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ljubljanski nadškofiji nakazal 5,016 milijona evrov, s čimer je dokončno poravnal dolg, ki je nastal zaradi zavlačevanja reševanja denacionalizacijskega zahtevka dela pokljuških in mozirskih gozdov. Celoten odškodninski zahtevek, sprožen je bil že leta 2018, je znašal skupaj z zamudnimi obrestmi 22,6 milijona evrov. A nadškofija je z vsemi denacionalizacijskimi odškodninami skupaj dobila več kot enkrat toliko.

Vernica Lidija Turk je prepričana, da jo hočejo v Cerkvi razglasiti za neprištevno samo zato, da se ne bi izvedelo za resnico. Trdi, da sta z župnikom Gregorjem Kuharjem iz župnije sv. Nikolaja v Murski Soboti zaljubljena – on njene trditve vztrajno zavrača, murskosoboški škof Peter Štumpf pa ji je zdaj prepovedal obiskovanje verskih obredov.

Ameriški Slovenci v pensilvanskem Bethlehemu so v nedeljo darovali zadnjo mašo v evangeličanski cerkvi sv. Janeza, potem ko so marca letos imeli zadnjo mašo tudi v prav tako več kot stoletje odprti katoliški cerkvi sv. Jožefa. Evangeličanska cerkev se je zaprla zaradi združitve z dvema drugima.

Od prvega srečanja Lidije Turk z domačim duhovnikom v župniji sv. Nikolaja v Murski Soboti, ki naj bi se razpletlo v ljubezensko afero, je minilo že sedem let, a se nesoglasja med ključnimi akterji vse do danes niso pomirila.

Kardinal Franc Rode je javno priznal, da imenovanje Alojzija Urana za ljubljanskega nadškofa ni bila njegova izbira, je pa zanikal vpletenost v Uranov izgon v tujino. Neuradno pa naj bi bil dvorec Goričane eden od ključnih razlogov za dokončno zaostritev odnosov med Rodetom in Uranom.

Pokojni ljubljanski nadškof Alojzij Uran je veljal za najbolj priljubljenega slovenskega škofa, a tudi za škofa, ki so ga doletele številne življenjske preizkušnje, zaradi česar mu je opešalo srce. Kje, kdaj in zakaj se je v Uranovi nesrečni zgodbi z izgonom začela kotaliti informacija o domnevnem očetovstvu, zaradi katere naj bi Kongregacija Svetega sedeža sprejela dekret o njegovem obveznem odhodu iz domovine?

Medtem, ko so v predbožični izjavi slovenski škofje obsodili »vsa Rupnikova čustvena, spolna in duhovna nasilna dejanja ter hudo zlorabo zakramenta sprave,« v velikonočnem pogovoru za Večer član stalnega sveta Slovenske škofovske konference celjski škof Maksimilijan Matjaž njegovih dejanj ni obsodil.

Ob letošnji Veliki noči mineva tretje leto od zadnjega slovesa ljubljanskega nadškofa in metropolita msgr. Alojzija Urana. Njegova življenjska pot, začeta 22. januarja 1945 v Spodnjih Gameljnah v župniji Šmartno pod Šmarno goro, se je iztekla 11. aprila 2020 opoldne na velikonočno soboto.

Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik - veliko noč, s katero se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Slednjega bodo naznanile dopoldanske velikonočne maše, ki pomenijo vrhunec velikonočnega praznovanja. Slovenski škofje bodo maše darovali v stolnicah, papež pa bo opoldne v Vatikanu podelil tudi t. i. blagoslov mestu in svetu.