Pred začetkom Tedna za življenje, ki se bo začel v nedeljo, je danes v Ljubljani potekal Pohod za življenje 2020, na katerem so predstavili deklaracijo za življenje. Zbrani so po besedah koordinatorke dogodka Urše Cankar Soares pokazali, da si v Sloveniji želimo boljše prihodnosti za nerojene otroke.

Katoliška cerkev je pozdravila sprejetje novele zakona o trgovini, po kateri trgovine ob nedeljah in praznikih ne bodo smele več poslovati. Spomnili so, da so skupaj z z drugimi krščanskimi cerkvami v Sloveniji pozvali poslance in stranke, da zaščitijo nedeljo kot dela prost dan ter trgovcem omogočijo, da nedelje preživijo z bližnjimi.

Nedavno imenovani škof Michel Mulloy iz Dulutha v ameriški zvezni državi Minnesota je še pred predvideno posvetitvijo odstopil, papež Frančišek pa je njegov odstop že sprejel, so včeraj sporočili v Vatikanu. Škofija Rapid City, kjer je bil Mulloy dejaven, je pojasnila, da so se na njegov račun pojavile obtožbe v zvezi s spolnimi zlorabami.

S septembrom se poleg novega šolskega leta začenja tudi novo katehetsko leto. Za lažjo organizacijo verouka je Slovenska škofovska konferenca (SŠK) objavila nekaj priporočil. Med drugim naj osebe, starejše od 12 let, v prostoru nosijo maske, med posameznimi skupinami pa naj bo 20 minut odmora za zračenje prostora, so zapisali.

V Reporterju ekskluzivno objavljamo doslej še nikjer objavljene fotografije prenovljenega dvorca Goričane, kjer so uredili luksuzno stanovanje za kardinala in nekdanjega ljubljanskega nadškofa Franca Rodeta.

Oblasti Južne Koreje so za več tisoč članov protestantske cerkve, ki je povezana z izbruhom novega koronavirusa v Seulu, odredile karanteno, konservativnega vodjo cerkve, ki naj bi bil sam okužen, pa obtožile oviranja ukrepov za zajezitev izbruha.

Kako to, da pisateljica in pesnica Svetlana Makarovič, ki nikoli ni bila partijka oziroma režimska kulturnica, že dolgo provocira s sovražnimi izjavami in »nosi rdečo zvezdo«. Na podlagi njene avtobiografije Luciferka smo analizirali, kaj bi bilo lahko v ozadju.

Ob včerajšnjem prazniku Marijinega vnebovzetja so praznične maše poleg na Brezjah, ki je najbolj obiskano slvoensko romarsko središče, potekale tudi v več drugih krajih. V pridigah so med drugim izpostavili potrebo po solidarnosti in odgovornosti ter tudi upanju v času epidemije novega koronavirusa.

Na Brezjah se je na današnji praznik Marijinega Vnebovzetja kljub epidemiološki situaciji zbralo okoli 3000 ljudi, ki so prisluhnili pridigi ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta. Ta je bila tokrat posvečena kardinalu Francu Rodetu, za katerega je bilo vodenje današnjega slovesnega bogoslužja na Brezjah biserna maša.

Kapelico, ki je bila po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika urejena v notranjosti stavbe pri Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, kjer je načrtovana gradnja nove garažne hiše, so jezuiti prestavili v skladišče. Na mariborski občini še razmišljajo, kako bi zavarovali to dragoceno dediščino, med drugim imajo v mislih gradnjo nove kapele.

Ob prazniku Marijinega vnebovzetja bodo danes marsikje po državi potekale praznične maše. V najbolj obiskanem slovenskem romarskem središču na Brezjah bo osrednjo mašo vodil kardinal Franc Rode ob somaševanju ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta. Zaradi epidemiološke situacije pa je letošnje praznovanje podvrženo več ukrepom.

Danes ob 10. uri bo v ljubljanski stolnici škofovsko posvečenje naslovnega nadškofa Beneventa in apostolskega nuncija v Iraku Mitje Leskovarja. Škofovsko posvečenje mu bo podelil kardinal Franc Rode. Slovesnost bo mogoče spremljati preko Radia Ognjišče, YouTube kanala Nadškofije Ljubljana in Exodus TV.

Na Svetih Višarjah pri Trbižu so se včeraj že 32. leto zapored srečali Slovenci treh Slovenij: matične, zamejske in izseljenske. Osrednje slovensko romanje na stičišču slovanskega, romanskega in germanskega sveta je zaradi pandemije covida-19 potekalo prilagojeno, a vsebinsko ni bilo okrnjeno. Zaradi slabega vremena pa se je letos zbralo manj ljudi.

Francosko tožilstvo je teden dni po požaru v katedrali sv. Petra in Pavla v mestu Nantes na zahodu Francije uvedlo preiskavo zoper osumljenca za dejanje. Po poročanju francoskih medijev gre za 39-letnega begunca iz Ruande, ki je prostovoljno delal v katedrali. Moški je priznal, da je podtaknil požar, in izrazil obžalovanje za svoje dejanje.

Med Turčijo in Grčijo se je tudi včeraj nadaljevala ostra izmenjava besed v povezavi s Hagijo Sofijo, ki so jo turške oblasti po 86 letih iz muzeja spremenile v mošejo. V Atenah so dejanje v petek ostro kritizirali, Ankara pa je grške očitke včeraj označila za "sovražnost proti islamu in Turčiji".

Na Švedskem je prvič v zgodovini več duhovnic kot duhovnikov, je včeraj sporočila švedska luteranska cerkev. Kot je pojasnila sekretarka švedske luteranske cerkve Cristina Grenholm je med 3600 duhovniki, kolikor jih je trenutno na Švedskem, 1533 oz. 50,1 odstotka žensk, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Več deset gasilcev se je danes zjutraj spopadlo s požarom v katedrali sv. Petra in Pavla v mestu Nantes na zahodu Francije. Gasilske enote so na požar v katedrali, ki so jo začeli graditi v 15. stoletju, opozorili malo pred osmo zjutraj. Požar je zdaj pod nadzorom, uničil pa je orgle in vitraže, poročajo tuje tiskovne agencije.

Zaradi nedavne spremembe odloka o začasni splošni omejitvi zbiranja ljudi se je Slovenska škofovska konferenca (SŠK) glede zbiranja podatkov o prisotnosti vernikov pri mašah obrnila na informacijskega pooblaščenca (IP). Ta je v odgovoru zaradi nejasne dikcije odloka v tem delu SŠK napotil na vlado.

Po novih vladnih ukrepih glede širjena okužb s covidom-19 so v vseh verskih objektih Islamske skupnosti v Sloveniji ponovno sprejeli odločitev o začasni prekinitvi izvajanja verskih obredov. Slovenska škofovska konferenca pa je za svete maše sprejela navodila, ki med drugim določajo obvezno uporabo zaščitnih mask in spoštovanje medsebojne razdalje.

Višje sodišče je potrdilo obsodilno sodbo za paroha Srbske pravoslavne cerkve Perana Boškovića, ki jo je izreklo ljubljansko okrožno sodišče. V enem letu od pravnomočnosti sodbe mora tako Bošković povrniti dobrih 33.000 evrov, kolikor je znašala nezakonito pridobljena premoženjska korist, danes poročata časnika Delo in Slovenske novice.