Barbara Zobec, vrhovna sodnica, primera Radonjić, ki se mu očita verbalni delikt, sicer ni posebej komentirala, je pa spomnila na podoben primer Miklavčič iz 70. let prejšnjega stoletja, ko so sodnika zaradi verbalnega delikta, članka o po vojnih pobitih domobrancih vklenjenga odstranili iz sodne stavbe

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič si je zoper vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca privoščil hudo zlorabo svoje funkcije.

Barbara Zobec je za STA potrdila, da je odstopila od kandidature za ustavno sodnico. Kot je zapisala v izjavi, ki jo je posredovala v DZ, dobro ve, da ne bo ustavna sodnica, saj te voli politika. Takih sodnikov si politika ne želi, "sama pa tudi nikoli, za nobeno, še tako visoko ceno nisem pripravljena odstopiti od svojih načel".

Kandidatka za ustavno sodnico Barbara Zobec je v javni predstavitvi povedala, da je kot sodnica izrazito zavezana varovanju človekovih pravic, kar bo tudi temeljno vodilo njenega dela, če bo izvoljena za ustavno sodnico. Poudarila je pomen enakosti pred zakonom, saj človekove pravice "pripadajo vsakomur, ne glede na njegove osebne okoliščine".

V predsedniški palači bosta danes javni predstavitvi kandidatov za ustavnega sodnika, in sicer se bo ob 11. uri predstavil Andraž Teršek, ob 12. uri pa Barbara Zobec. Kandidata je predsednik republike izbral med sedmimi prispelimi kandidaturami, nobeden od njiju pa dan pred predstavitvijo še ni imel zagotovljene zadostne podpore med poslanci.

Predsednik republike Borut Pahor je v DZ poslal predlog, s katerim za mesto sodnika na ustavnem sodišču predlaga Barbaro Zobec in Andraža Terška. Oba se bosta še pred odločanjem v DZ predvidoma naslednji teden v predsedniški palači predstavila javnosti, so sporočili iz urada predsednika republike.

Na današnjem posvetovanju predsednika republike Boruta Pahorja s poslanskimi skupinami o kandidatih za sodnika ustavnega sodišča so poslanci izpostavili predvsem kandidaturi Andraža Terška in Barbare Zobec. Edino kandidatko podpirajo v SDS, kot sprejemljivo so jo ocenili tudi v NSi. Medtem pa so druge stranke napovedale podporo Teršku.

Predsednik republike Borut Pahor bo moral kmalu začeti posvetovanja o novem sodniku ustavnega sodišča. Pišemo o sedmih prijavljenih kandidatih: Andražu Teršku, Branku Koržetu, Anžetu Erbežniku, Roku Svetliču, Marku Starmanu, Janezu Pogorelcu in Barbari Zobec.

Okrožni sodnik Zvjezdan Radonjić, ki je oprostil dr. Milka Noviča, obtoženega za umor dr. Janka Jamnika, je v intervjuju za Reporter razkril ozadja mnogih pritiskov, katere je doživljal ob sojenju. Med drugim govori o povsem nedopustnih bližnjih odnosih med vodstvi sodišč in vodstvi tožilstev.

V zadnji številki Reporterja je bil objavljen odgovor predsednika vrhovnega sodišča na najin intervju v 28. št. letošnjega letnika te revije. Ker so nekatere njegove trditve neresnične, druge polresnične in zavajajoče, njegova stališča pa po najinem mnenju zelo napačna, se že zaradi dolžnosti varovati resnico in zaradi obrambe razuma ter temeljnih pojmov pravnosti in ustavnosti, preprosto morava odzvati. Na njegov odgovor dajeva zato naslednje pojasnilo.

V prejšnji številki Reporterja je bil objavljen intervju z vrhovnima sodnikoma Barbaro in Janom Zobcem, v katerem so bile izrečene tudi številne trditve, ki nimajo nobene realne osnove.

Barbara Zobec, vrhovna sodnica

Vrhovna sodnika, zakonca Barbara in Jan Zobec, sta razkrila podrobnosti avtoritarnega vodenja predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča.

Kako bi morala po mnenju odvetnika Hribernika ukrepati država, da bi razgalili zlorabe, do katerih je prišlo pri sojenju Milku Noviču za umor Janka Jamnika.

Vrhovni sodniki Jan Zobe, Rudi Štravs, Tomaž Pavčnik in Barbara Zobec so se odzvali na stališče vrhovnega sodišča, ki je razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Pro Plus označilo za neprepričljivo. Od predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča zahtevajo pojasnilo, kdo je avtor te nepodpisane izjave in kako je sploh dovolil njeno objavo na spletni strani sodišča.

Reporter je bil že večkrat žrtev sodniške represije, ker obravnavamo kršitve človekovih pravic, nestrokovnost in nedelo nekaterih slovenskih sodnikov. Tokrat je zadeva še posebno sporna, saj so našo pravico do svobode izražanja grobo kršile vse instance rednega sodstva in smo morali zadevo z ustavno pritožbo predložiti ustavnemu sodišču.