Barbara Zobec odstopila od kandidature za ustavno sodnico: Za nobeno ceno nisem pripravljena odstopiti od svojih načel

Zobčeva je navedla, da se je za kandidaturo odločila v prepričanju, da bi z znanjem, izkušnjami in ugledom, ki si jih je pridobila v 35 letih sojenja, lahko prispevala k utrditvi ustavne demokracije in varstvu človekovih pravic. "Verjela sem in še vedno verjamem, da bi kot ustavna sodnica pripomogla k bolj uravnoteženemu ustavnemu sodišču, predvsem z vidika razmerja med teorijo in prakso," je zapisala.

A se je po njenih navedbah kmalu pokazalo, da "v vse bolj pregreti in razklani slovenski politično-ideološki stvarnosti bolj kot zavezanost ustavnosti, človekovim pravicam, predvsem enakosti v človekovih pravicah in enakosti pred in v zakonu ter na koncu pravni argumentaciji šteje, čigav si".

"Čeprav nobena od mojih sodb, ki se mi očitajo, ni bila ovržena s pravnimi argumenti, čeprav nobeno moje stališče, ki je po mnenju dominantne politike nesprejemljivo, ni bilo izpodbito s pravnimi argumenti, in čeprav mi nihče ne more očitati kršitve človekovih pravic, prav zaradi doslednega spoštovanja enakosti pred zakonom in v človekovih pravicah ne izpolnjujem nenapisanega pogoja za izvolitev," je zapisala. Ključni očitki zoper njo so, kot navaja, usmerjeni le v varovanje človekovih pravic, a "nepravim" obdolžencem.

"Vem, da ima moja trdna, odločna in neomajna načelna drža ceno. Visoko ceno. Že dolgo jo plačujem. Del te cene je tudi, da me politika ne mara. In ker je ona tista, ki voli ustavne sodnike, dobro vem, da ne bom ustavna sodnica. Takih sodnikov si namreč politika ne želi, sama pa tudi nikoli, za nobeno, še tako visoko ceno nisem pripravljena odstopiti od svojih načel. Med njimi je osrednje tisto, ki zapoveduje, da smo pred zakonom vsi enaki in da človekove pravice pripadajo vsem, tako levim kot desnim, rdečim in črnim, naprednim in konservativnim, domobrancem in partizanom," je zapisala.

Tako je hvaležna predsedniku republike Borutu Pahorju in je ponosna, da jo je kljub vsem tem očitkom in nepodpori dominantne politike predlagal za ustavno sodnico. "A vendar, ker prej omenjenega ključnega pogoja za izvolitev ne izpolnjujem in ga hoteno nikoli ne bom, od kandidature odstopam," je zapisala.

Izjavo je v ponedeljek poslala v DZ, kjer pa so za STA pojasnili, da je še niso prejeli.

O njenem odstopu od kandidature je prvi poročal Radio Ognjišče.

Pahor je poleg Zobčeve za kandidata za ustavnega sodnika predlagal Andraža Terška. Svojo kandidaturo sta v predsedniški palači predstavila pretekli teden. Stranke pa so v svojih izjavah nakazale, da se Teršku obeta potrebnih 46 glasov za izvolitev. Podporo so mu napovedali v SD, LMŠ, Levici, SNS, SMC, del poslancev DeSUS in pogojno tudi v SAB. Zobčevo so podpirali v SDS, kot sprejemljivo so jo ocenili tudi v NSi.