Znanstveniki so s teleskopom James Webb odkrili črno luknjo, znano kot QS01, za katero domnevajo, da bi lahko nastala tik po velikem poku oz. še preden jo je obdala galaksija. Obkroža jo razpršena avreola, skozi teleskop pa je videti kot majhna rdeča pika. Potrditev odkritja t. i. prvotne črne luknje bi lahko teorije o vesolju postavila na glavo.
Z zimskim solsticijem se bo danes dopoldne, točno ob 10.21 po srednjeevropskem času, začela koledarska zima. In tudi vreme je te dni marsikje prav zimsko. Ponekod je snežilo že v petek, po napovedih vremenoslovcev pa se bo tudi v nedeljo in v noči na ponedeljek meja sneženja na Notranjskem in na jugovzhodu države spustila do nižin.
Z današnjim jesenskim enakonočjem, ko sta svetli in temni del dneva enako dolga, se začenja koledarska jesen. Točen začetek koledarske jeseni bo danes ob 14.44 po srednjeevropskem poletnem času. Kot že večkrat doslej, astronomski observatorij na ljubljanskem Golovcu ob današnji menjavi letnih časov od 19. ure organizira dan odprtih vrat.
Te dni je znova zanimivo na nebu, ki je polno meteorskih rojev. Trenutno so najizrazitejši Perzeidi, ki bodo višek aktivnosti doživljali v naslednjih dveh nočeh. Kot je za STA pojasnil profesor astronomije, astrofizike in kozmologije Tomaž Zwitter z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, bodo najbolj vidni po polnoči, ko zaide luna.
Po obkrožitvi Lune se je na Zemljo v decembru, ravno v času, ko je na nebu vidno ozvezdje Oriona, vrnila vesoljska sonda Orion. Njene ključne dogodke je prek Nasinega portala spremljal v živo dr. Igor Žiberna, predsednik Astronomskega društva Orion, ki je povedal, da so bile v sondi za zdaj s senzorji opremljene tri lutke.
Iz vesoljskega centra v Kourouju v Francoski Gvajani so danes izstrelili teleskop James Webb, ki naj bi nadomestil Hubblovega in znanstvenikom omogočil vpogled še dlje v vesolje.
Državna mreža potresnih opazovalnic je ob 10.32 zabeležila padec meteorita. Dogodek je zaznala tudi potresna opazovalnica Črešnjevec na Dolenjskem, je Arso zapisal na Twitterju. Hrvaški in slovenski mediji objavljajo pričevanja in fotografije očividcev, ki so na nebu zaznali močno svetlobo, potem pa slišali pok in videli bel dim. Ob današnjem vstopu meteoroida v zemeljsko atmosfero smo bili priča redkemu pojavu superbolida. "Gre za pojav zelo svetlega meteorja, ki ga je mogoče videti tudi podnevi," pravi geolog Bojan Ambrožič. Po predvidevanjih je razpadel precej nizko, verjetno na višini okoli 30 kilometrov, ocenjuje Jure Atanackov z Geološkega zavoda Slovenije.
Slovenska eksoplanet in njegova zvezda, ki so ju poimenovali v okviru pobude PoimenujmoPlanet ob 100-letnici Mednarodne astronomske zveze (IAU), sta Iztok in Irena. Samo Košmrlj, ki je podal zmagovalni predlog, je imeni povzel po romanu Pod svobodnim soncem.
Ljubitelje astronomije bo danes razveselil dokaj redek nebesni pojav, ko bo planet Merkur potoval čez navidezno črto med Zemljo in Soncem, pri čemer ga bo ob primernih vremenskih pogojih mogoče tudi opazovati. Prehod se bo zgodil prvič po 9. maju 2016, naslednji bo šele 13. novembra 2032, pravi profesor fizike Boris Kham.
Izkazalo se je, da pristanek na Luno ni bil prelomen dogodek, saj smo po tem opustili človeško prisotnost na Luni, ne okrepili. Vidi se, da je šlo takrat predvsem za stvar prestiža in dokazovanja, kaj vse je mogoče narediti, pravi slovenski astronom Klemen Blokar.
V ponedeljek bo mogoče opazovati prvi popoln Lunin mrk v letu 2019. Vendar ta ne bo običajen, saj bo hkrati tudi polna Luna, ob tem pa bo planet tudi najbliže Zemlji. Luna bo zaradi mrka žarela v rdeči barvi, zato astronomi pojav imenujejo super krvava Luna. A za opazovanje dogajanja na nebu bo treba zgodaj vstati.
Ljudje v Evropi in širom sveta so lahko v petek opazovali popoln Lunin mrk, najdaljši v tem stoletju. Mrk je bil najlepše viden na južni polobli. Ponekod je pogled na ta redek nebesni pojav sicer skazilo slabo vreme. Mrk je sovpadel s posebnim položajem Marsa, ki je bil posebej blizu Zemlje in zato videti sorazmerno velik.
Ob jasnem vremenu bo nocoj mogoče uzreti popolni Lunin mrk. To pomeni, da bo Zemlja natančno med Soncem in Luno, s čimer bo Luna povsem v Zemljini senci. Dogodek bo po napovedih astronomov najdaljši popolni Lunin mrk v tem stoletju, zanimiv pa bo tudi zaradi posebnih barv in postavitve ostalih nebesnih teles.
V petek zvečer bomo lahko opazovali popolni Lunin mrk. To pomeni, da bo Zemlja natančno med Soncem in Luno, s čimer bo Luna povsem v Zemljini senci. Dogodek bo po napovedih astronomov najdaljši popolni Lunin mrk v tem stoletju, zanimiv pa bo tudi zaradi posebnih barv in postavitve ostalih nebesnih teles.
Astronomi Evropskega južnega observatorija (ESO) so včeraj objavili, da so okoli enajst svetlobnih let daleč odkrili planet, ki bi bil lahko primeren za življenje.
Zemljo bo danes na varni, a neudobni razdalji obšel asteroid, velik približno 650 metrov.
REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025
Vse pravice pridržane.