Po besedah Atanackova sicer prav natančnih informacij še ni, je pa že relativno jasno, da je meteoroid razpadel precej nizko nad površjem, verjetno na višini okoli 30 kilometrov. "Posnetki dimne sledi kažejo na to, da je verjetno prišlo do večje fragmentacije, po kateri je še naprej nadaljeval pot," je povedal za STA.
Kot je pojasnil, je meteoroid ponavadi kamnita gmota, kamen, ki prileti v ozračje. Svetlobni pojav, ki spremlja pot tega meteoroida skozi ozračje, je meteor. Kar ostane in pade na tla, pa je meteorit. V tem primeru je šlo za meteoroid in meteor, metoriti še niso potrjeni. A ko pride do tako močnih zvočnih pojavov, kot v tem primeru, ko se ga je slišalo desetine kilometrov naokrog, take meteorje skoraj vedno spremljajo tudi padci meteoritov, je dodal Atanackov.
Prvi podatki po njegovih besedah kažejo, da bi bil njihov padec najverjetneje na Hrvaškem, zato predvideva, da bodo njihovo iskanje najverjetneje organizirali hrvaški kolegi.
Glede na lastnosti meteorja, je bil po mnenju Atanackova meteoroid verjetno velik nekaj deset centimetrov do morda metra ali še malo večji. Zaradi izpostavljenosti močnemu tlaku je meteoroid razpadel, kar je spremljal tudi zvočni pojav.
Sam se je doslej ukvarjal s tremi padci meteoritov v bližini. Leta 2007 se je zgodil skoraj identičen dogodek današnjemu - podnevi izjemno svetel meteor, viden na meji med Slovenijo in Hrvaško, s pokom, ki se ga je slišalo več deset kilometrov daleč. Takrat se je izkazalo, da je padel na območju hrvaških Delnic, izračunali pa so, da je bil vhodni, vstopni meteoroid velik malo več kot pol metra.
Podobna dogodka so zaznali še v Križevcih na Hrvaškem leta 2011 ter na Jesenicah leta 2009. Takrat je bil meteoroid bistveno manjši, a je povzročil dokaj močan pok. "Današnje dogajanje vseeno nakazuje, da gre za močnejšo zadevo. Da bi bil to 10-metrski objekt, si pa težko predstavljam, oziroma bom presenečen, če se izkaže za tako velikega," je dejal.
Je pa ob tem spomnil tudi na meteoroid, ki ga je razneslo leta 2013 nad Rusijo, ki je bil velik 30 metrov. Udarni val pa je bil tako močan, da je prišel s 30 kilometrov višine, a je kljub temu lomil šipe ter ponekod celo podiral stene.
Geolog Bojan Ambrožič je za STA pojasnil, da smo bili danes priča redkemu pojavu superbolida. "Gre za pojav zelo svetlega meteorja, ki ga je mogoče videti tudi podnevi. Podobnega pojava na našem območju ni bilo vse od leta 2009, ko se je zgodil nad Karavankami," je dodal. Po njegovih besedah so takrat na Mežaklji našli tri meteorite s skupno maso 3,6 kilograma.
Opozoril je, da bodo šele naknadne raziskave pokazale, ali je imel današnji dogodek večjo energijo kot dogodek leta 2009. "Takrat je bila masa meteoroida ob vstopu v atmosfero ocenjena na okoli 80 kilogramov, količina energije pa je odvisna od njegove mase, sestave in hitrosti. Po posnetkih je mogoče sklepati, da je bil današnji dogodek zelo intenziven, z veliko energije," je dejal.
Po Ambrožičevih besedah je treba meteorite čim prej najti, saj so zelo občutljivi na zemeljske pogoje in zato hitro preperijo. Poudaril je, da meteoriti nosijo zelo pomembne zapise. Stari so namreč toliko kot naše osončje in lahko veliko povedo o njegovem nastanku.
Izračuni poti skozi ozračje so pri nas vsaj doslej in tudi v tem primeru bili aktivnost ljubiteljskih astronomov, na geološkem zavodu pa se ukvarjajo z geološkimi oziroma geokemičnimi analizami meteoritov, je še pojasnil Atanackov.
Tudi hrvaški strokovnjaki ocenjujejo, da je prišlo do eksplozije meteorita, ki so jo okrog 10.30 med drugim čutili na območju Reke, Karlovca in Zagreba. Meteorit naj bi eksplodiral nad Slovenijo, na višini okoli 30 kilometrov, je poročala televizija N1 na svoji spletni strani.
Kot so za STA povedali na Arsu, dejstvo, da so ljudje slišali eksplozijo, pomeni, da je telo prebilo zvočni zid.
Dim je bilo videti nad Učko pri Reki, medtem ko so padec meteorita in grmenje opazili tudi v Zagrebu. Na fotografijah, ki sta jih med drugim objavila meteorološki portal istramet.hr in 24ur.com, je videti sledi belega dima na modrem nebu.
Herman Mikuž iz astronomsko-geofizikalnega observatorija Golovec in Fakultete za matematiko in fiziko je za STA pojasnil, da je v našem osončju veliko teles, zato se lahko zgodi, da ta na svoji poti srečajo Zemljo. Ko kamen iz vesolja prestreže Zemljino orbito, pade v Zemljino atmosfero, kjer nato zaradi trenja zgori ali eksplodira, je dejal. Po njegovih besedah gre navadno za telesa, težka od nekaj kilogramov pa do 10 ali 20 kilogramov.
"Zemlja se giblje s hitrostjo 30 kilometrov na sekundo in če pride tako telo z enako ali še večjo hitrostjo proti nam, se te hitrosti seštevajo. Tukaj so sicer majhne mase, a hitrost pomeni veliko kinetično energijo," je dejal. To lahko povzroči tudi neke vrste eksplozijo, katere posledica je udarni val, torej zračni val, ki ima veliko moč in "pometa vse pred seboj".
Kot je pojasnil Mikuž, je mogoče, da v eksploziji ni zgorel celoten meteorit, temveč so njegovi delci padli na tla, a bo to mogoče ugotoviti šele sčasoma ob morebitni organizaciji iskalnih ekspedicij. Ocenil je, da je pri nas takšne delce zaradi veliko vegetacije težko najti, a da so pozimi te možnosti večje kot poleti.
Eksplozijo je primerjal s tisto v okolici ruskega Čeljabinska leta 2013, le da za zdaj ne kaže, da bi tokrat prišlo do poškodb ljudi ali gmotne škode.
