Ko je Sonce zašlo, so na nočnem nebu uzrli Perzeide in skozi teleskope pogledovali globlje v vesolje.

Nekateri so se na travniku namestili na stole, drugi na podlage in odeje, nekaj obiskovalcev je s seboj prineslo tudi lastne teleskope. Pet različnih teleskopov pa je za javno opazovanje postavilo Astronomsko društvo Orion, ki na Šmartnem na Pohorju opazovanja pripravlja že tradicionalno.

Lokacija po besedah profesorja z oddelka za geografijo mariborske filozofske fakultete in člana društva Igorja Žiberne ponuja odprto obzorje in razmeroma malo svetlobnega onesnaženja, obenem pa je lahko dostopna. "Vedno se radi vračamo na Šmartno. Na nek način je postalo naš drugi dom," je dejal.

Še preden se je Luna prikazala pred Sončevo ploskvijo, so obiskovalci pogledovali proti obzorju in čakali na prvi znak mrka. "Luna že prihaja," se je nato zaslišalo med zbranimi.

Med njimi je bil 22-letni Žan Aljaž, ki se je javnega astronomskega opazovanja udeležil prvič. "Delni Sončev mrk sem že opazoval v osnovni šoli. Tokrat sem prišel brez posebnih pričakovanj, je povedal za STA. Čeprav se nima za ljubiteljskega astronoma, ga vesolje fascinira, zanimanje zanj pa povezuje tudi s svojim ljubiteljskim ukvarjanjem s fotografijo.

Luna je Sončevo ploskev začela prekrivati okoli 19.25. Skozi zaščitna očala in teleskope je bilo mogoče spremljati, kako je na robu Sonca nastajala vse večja temna zareza, medtem ko se je Sonce počasi spuščalo proti obzorju.

"Super je bilo. Lepo se je videlo, tudi zahod je bil lep," je vtise strnila 12-letna Manca, ki je mrk opazovala prvič. Luno je opisala, kot da bi "ugriznila" v Sonce.

Podobno je pojav doživel desetletni David. "Ko smo gledali skozi teleskope, je kar naenkrat začel del Sonca postajati črn," je povedal. Opazovanje je nato prekinilo obzorje oz. smreke, za katerimi je Sonce izginilo.

Kot je pojasnil profesor Žiberna, smo se v Sloveniji nahajali na skrajnem vzhodnem robu vidnosti mrka, zato je bilo mogoče spremljati le njegov začetek. Največje faze, ko bi Luna zakrila približno 91 odstotkov Sončevega premera, pri nas ni bilo mogoče videti, saj je Sonce prej zašlo.

"Sončev mrk pa je bila samo uvertura v celotno dogajanje," je poudaril Žiberna.

Z zahodom Sonca so obiskovalci pospravili zaščitna očala, pogledi pa so se z obzorja preselili na vse temnejše nebo. To noč bo namreč vrhunec dosegel meteorski roj Perzeidov.

Prav zaradi njih se je na Pohorje odpravil 51-letni Tomaž. "Perzeidi me vedno navdušujejo, Sončev mrk pa je bil še lep dodatek današnjega opazovanja," je povedal.

Za opazovanje Perzeidov teleskop ni potreben. Na temni lokaciji brez večjega svetlobnega onesnaženja jih je mogoče spremljati s prostim očesom, v idealnih razmerah pa je med vrhuncem roja mogoče opaziti tudi do 100 utrinkov na uro. Letos so pogoji zaradi mlaja še posebej ugodni.

Pet teleskopov Astronomskega društva Orion bo še dolgo v noč usmerjenih proti planetom in objektom globokega vesolja. "Poletno nebo je prav posuto s temi objekti," je dejal Žiberna. Obiskovalci bodo lahko občudovali razsute in kroglaste zvezdne kopice, oddaljene galaksije ter meglice, med njimi Orlovo meglico, v kateri se nahajajo znameniti Stebri stvarjenja.

Na programu bo tudi opazovanje večine planetov našega Osončja. "Z nekaj sreče bomo v jutranjih urah lahko uzrli še Merkur in Jupiter, je pojasnil Žiberna, ki ga astronomija navdušuje že od otroštva. Zanjo ga je navdušil starejši brat, še danes pa ga najbolj pritegnejo prav opazovanja globokega vesolja.

Posebej ga fascinira, da pogled skozi teleskop ne pomeni le pogleda daleč v vesolje, temveč tudi v njegovo preteklost. "Svetloba Andromedine galaksije, denimo, do nas potuje približno 2,5 milijona let, zato jo danes vidimo takšno, kakršna je bila pred 2,5 milijonoma let. Praktično gledamo v neko povsem drugo biološko dobo," je razsežnost takšnega pogleda ponazoril Žiberna. "Veseli me tudi zanimanje javnosti in število ljudi, ki se je danes zbralo na Šmartnem na Pohorju," je navdušeno pripomnil.