Znanstveniki naj bi odkrili prelomno črno luknjo
3. sep. 2025 15:33 Osveženo: 15:35 / 03. 9. 2025
Črne luknje so znane po izjemno gosti masi.
Znanstveniki so s teleskopom James Webb odkrili črno luknjo, znano kot QS01, za katero domnevajo, da bi lahko nastala tik po velikem poku oz. še preden jo je obdala galaksija. Obkroža jo razpršena avreola, skozi teleskop pa je videti kot majhna rdeča pika. Potrditev odkritja t. i. prvotne črne luknje bi lahko teorije o vesolju postavila na glavo.
Znanstveniki sicer še niso potrdili, da gre res za prastaro črno luknjo. Te naj bi nastale pred več kot 13 milijardami let oz. v prvem delčku sekunde po velikem poku, je v torek poročal britanski časnik Guardian.
Potrditev odkritja bi lahko teorije o vesolju postavila na glavo, saj je v znanstvenih krogih doslej prevladovalo mnenje, da so se najprej pojavile zvezde in galaksije, črne luknje pa da so nastale šele po tem, ko so najzgodnejše zvezde izčrpale gorivo in se sesule pod lastno gravitacijo.
"To je resnično izziv za teorije. Zdi se, da je ta črna luknja nastala, ne da bi jo pred tem obdajala galaksija," je dejal profesor Roberto Maiolino z Univerze v Cambridgeu.
Po enem od možnih scenarijev so bile prvotne črne luknje spričo nastanka tik po velikem poku od samega začetka vtkane v strukturo vesolja. Delovale naj bi kot gravitacijski žepi, okoli katerih so se nabrali prah in plini, iz česar so nato nastale prve galaksije.
V prid temu govori tudi ločena analiza svetleče materije okoli QS01, ki naj bi bila kemično nedotaknjena in sestavljena skoraj izključno iz vodika in helija - dveh elementov, ki sta ostala po velikem poku.
Obstoj prvotnih črnih lukenj je v 70. letih prejšnjega stoletja predvidel teoretski fizik Stephen Hawking, a jih doslej še nihče ni videl. Zaradi pomanjkanja opazovalnih dokazov so to teorijo v naslednjih desetletjih označevali za špekulativno in eksotično.