Prijavljeni ste kot
12. sep. 2024
Današnje burno vremensko dogajanje je največ nevšečnosti povzročilo na Primorskem, a se najbolj črni scenariji po pojasnilih Agencije RS za okolje (Arso) niso uresničili. Padavin sicer še ni konec, saj v naše kraje prihaja hladna fronta in ponekod že sneži, a večjih težav ne pričakujejo več, so povedali na popoldanski novinarski konferenci Arsa.
5. avg. 2024
Ob obletnici vremenskih ujm, ki so pred letom dni prizadele Slovenijo, Inženirska zbornica Slovenije (IZS) analizira izvedene aktivnosti, ki jih lahko povzamemo s tremi besedami: solidarnost, hitra odzivnost in strokovnost.
1. avg. 2024
Zavarovalnice so v letu 2023 za škode, ki so bile posledica naravnih nesreč - poleg uničujočih poplav v začetku avgusta je bilo več neurij s točo in močnim vetrom - izplačale 335 milijonov evrov odškodnin, od tega za škodo v avgustovskih poplavah 150 milijonov evrov, je leto dni po dogodku objavila AZN.
9. jan. 2024
Beseda leta 2023 je ujma, kretnja leta pa solidarnost, so danes razglasili v Atriju ZRC. Zmagovalni besedi je na izboru ZRC SAZU, ki je zajel 11 finalistk, sledila beseda nutrija. Za pesem leta, sestavljeno iz besed finalistk, je bila izbrana pesem Potovanje skozi besedni labirint Rista Kovacheva, za novotvorjenko leta pa beseda strojetvor.
1. jan. 2024
Leto 2023 si bomo Slovenci nedvomno najbolj zapomnili po avgustovskih poplavah, ki so povzročile za skoraj deset milijard evrov škode in so marsikomu precej spremenile življenje.
3. sep. 2023
V zunajproračunski Sklad za obnovo Slovenije po uničujoči poplavah in ujmah se bo zbiral denar iz proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov, donacije posameznikov, podjetij .... Bomo v sklad SOS, v katerega bi se nateklo do sedem milijard evrov, res prispevali vsi in kolikor zmoremo?
2. sep. 2023
Imam skromne prijatelje in znance, zelo hitro so zadovoljni, ne potrebujejo veliko, da so srečni, in veseli me, da večina ni nekih politični ekstremistov – s te ali one strani. In ta večina je bila zadovoljna, ker sta R. Golob in J. Janša sedela v istem TV-studiu in sta bila prijazna drug do drugega.
27. avg. 2023
Danes so prizori na območjih, ki so jih pred tremi tedni prizadele uničujoče poplave in plazovi, žalostni in turobni navkljub močnemu soncu, ki je dodobra izsušilo z muljem in blatom namočeno zeleno pokrajino. Eno je videti posnetke poplavljenih in porušenih hiš na televiziji, kjer vse deluje bolj majhno, drugo pa je, ko se pelješ skozi Kamnik, Braslovče, Letuš, Ljubno, Luče, Rastke vse do Mežiške doline, Črne na Koroškem in še naprej, kjer ure in ure zgroženo gledaš uničene hiše, polja, sadovnjake, hleve, ceste, mostove… Vse, kar so ljudje s svojimi rokami, ljubeznijo in trudom ustvarjali desetletja, nekateri več generacij, je zdaj uničeno. Izbrisano.
Sprašujemo se, kako je lahko grozljiva naravna nesreča uspela sestaviti simpatično zgodbo »slogaštva«, ki smo jo domala že izbrisali iz nacionalnega spomina. Premier Robert Golob in Janez Janša pa je nista prikazala na nacionalni televiziji, kot bi se spodobilo, pač pa na največji komercialni TV.
Vedno znova, ob vsaki tragediji, gane pripravljenost Slovencev – pomagati! Ko sem sodelovala v klicnem centru RTV Slovenija med oddajo, v kateri so zbirali sredstva za pomoč posledic neurij, se me je prav to znova dotaknilo.
25. avg. 2023
Ne samo mati narava, tudi politiki so krivi za katastrofalne poplave. Praktično vse dosedanje vlade po osamosvojitvi so se do urejanja voda obnašale mačehovsko.
22. avg. 2023
»V trenutku, ko je jasno, da bi se marsikaj lahko preprečilo in se ni in ko je jasno, da imajo odgovorni imena in priimke, morajo odgovarjati,« na facebooku piše Jurij Žurej, pravnik in nekdanji direktor smučarske zveze.
Vlada je za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade imenovala Boštjana Šefica, ki bo kot prvi človek v državi srbel za obnovo po nedavnih katastrofalnih poplavah. Odgovornost, ki mu je naložil premier Robert Golob (in jo je Šefic sprejel), je ogromna.
20. avg. 2023
Hidrolog Tomaž Globokar v intervjuju za Reporter glede poplavne ogroženosti Slovenije opozarja, da smo do leta 1990 za vodno gospodarstvo na letni ravni zbrali 0,4 odstotka BDP. Po letu 1990 so se območne vodne skupnosti ukinile, proračunska postavka pa se je preselila v integralni državni proračun, torej je postala odvisna od vsakokratne vladajoče politike. Financiranje se je znižalo za okoli štirikrat.
Česa podobnega Slovenija (razen v vojnem času) kot ob zadnjih poplavah v zadnjem stoletju ni doživela. Po prvih ocenah je resno poškodovanih najmanj štiri tisoč hiš oziroma stanovanj. Uničeni so domovi, ceste, mostovi… Predstavljamo, kako se je vlada lotila sanacije škode in pomoči prizadetim ljudem.
Četudi vse propade, samo da se civilna zaščita ohrani! To je v teh dneh nekdo zapisal na družbenih omrežjih. In res je, poklon vsem, ki so pomagali in še pomagajo. Petstoletne vode so nas zadele, pravijo strokovnjaki.
5. nov. 2018
Izvajalci del v Dovžanovi soteski so uspeli tako sanirati udor na lokalni cesti, da so ga prebivalci Jelendola, ki jih je vodna ujma pred tednom dni odrezala od sveta, danes lahko prečkali peš. Ob pomoči gasilcev se je v službo v dolino tako odpravila večina zaposlenih, otroci pa so danes kljub drugačnim napovedim še ostali doma.
15. dec. 2017
Po Sloveniji poteka pospešeno odpravljanje nevšečnosti, ki so jih povzročile poplave in veter. Po podatkih Elektra Ljubljana je brez elektrike 366 uporabnikov na področju Dobrepolja in Kočevske Reke, brez elektrike je tudi 48 uporabnikov Elektra Maribor. Zaprte ostajajo nekatere ceste. Zaradi padavin pa znova naraščajo Kolpa, Krka in Ljubljanica.
