Sredi poletja, 4. avgusta, so Slovenijo po dolgotrajnem močnem nalivu zajele poplave in plazovi, s kakršnimi se še nismo soočili. Prizadeti sta bili dve tretjini slovenskega ozemlja, škoda zaradi poplav pa je bila ocenjena na 9,9 milijarde evrov.
Najhuje so bili prizadeta naselja in prometne povezave na Severnem Primorskem, Gorenjskem in Koroškem, kjer so reke prestopale bregove, zalivale mesta, odnašale mostove in cestišča. Vodna ujma je odnašala tudi hiše ali pa so jih spodnesli plazovi oziroma tako poškodovali, da življenje v njih ni bilo več varno. Gasilci so reševali življenja ljudi, žal pa jih šest niso mogli rešiti.
Brez domov je ostalo več kot 650 ljudi, več kot 400 hiš je bilo uničenih, od tega jih je okoli 330 toliko prizadetih, da se vanje ljudje ne bodo mogli vrniti in jih bodo morali preseliti na varnejše lokacije, kjer si bodo lahko z državno pomočjo zgradili nove hiše. Med njimi je tudi okoli 150 prebivalcev Letuša, od katerih se nekateri ne želijo odseliti iz svojih domov.
Vlada se je na poplave odzvala zelo hitro in takoj napovedala pomoč oškodovanim občinam, ki pa so plačilo za intervencijske stroške prejele šele oktobra. Skupno 173 občin je z več kot 23.500 obrazci prijavilo za več kot 2,7 milijarde škode. To sicer niso končni podatki, saj mnogi zaradi različnih zapletov niso mogli pravočasno vložiti izpolnjenih obrazcev.
Državotvorno se je odzvala tudi opozicija, ki je podprla rebalans proračuna, ki je omogočil čimprejšnja sredstva za sanacijo, intervencijski zakon pa je bil sprejet brez glasu proti. Nekateri politiki, vključno s prvakom SDS Janezom Janšo, so poprijeli za krampe in lopate, stranke in poslanske skupine so organizirale delovne akcije. Bivši predsednik Borut Pahor in premierjeva partnerica Tina Gaber pa sta zbirala pomoč v zbirnem centru.
Vlada je razglasila prosti dan solidarnosti za pomoč prebivalstvu pri odpravljanju posledic poplav, ki pa ni bil najbolj domišljen. Aktivirala so se tudi humanitarna društva, ki so zbirala denar za pomoč. Ekipa Radia 1 je skupaj z drugimi radijskimi postajami na humanitarnem maratonu zbrala skoraj dva milijona evrov.
Predsednik Uefe Aleksander Čeferin pa je organiziral dobrodelno tekmo nogometnih zvezdnikov, s katero so zbrali za okoli 3,5 milijona evrov denarja; že pred tem je Uefa odobrila 300.000 evrov pomoči.
Odzvali so se tudi v Evropski komisiji, kjer so Sloveniji odobrili skupno 400 milijonov evrov pomoči iz Evropskega solidarnostnega sklada, od tega smo jih 100 tisoč že prejeli. Komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič se je udeležil prve vladne seje dan po poplavah, nato je Slovenijo obiskala še predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in si skupaj s premierjem Robertom Golobom ogledala posledice naravne katastrofe.
Slovenija je preko mehanizma EU na področju civilne zaščite dobila pomoč tudi z mehanizacijo, s katero je odstranjevala naplavine, urejala vodotoke in popravljala ceste, po mehanizmu Nata pa pet težkih vojaških helikopterjev in vojaško pomoč za vzpostavitev montažnih mostov.
Poleg tega bo Slovenija lahko za odpravljanje posledic poplav izkoristila tudi del sredstev iz evropskega sklada za okrevanje po pandemiji. Tik pred koncem leta je prejela 541 milijonov evrov, od tega 231 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 310 milijonov evrov posojil. Prav tako je zaprosila še za 240 milijonov evrov za zmanjšanje poplavne ogroženosti.
