Revija Reporter
Slovenija

Prijatelji, podporniki in kimavci tu nimajo kaj iskati, Golob mora obnovo zaupati strokovnjakom! (KOMENTAR)

Ljerka Bizilj
1 5.617

27. avg. 2023 6:00 Osveženo: 17:21 / 27. 8. 2023

Deli na:

Predsednik vlade Robert Golob se v Braslovčah srečal z ljudmi, ki jim je ujma uničila domove.

Vlada RS

Vedno znova, ob vsaki tragediji, gane pripravljenost Slovencev – pomagati! Ko sem sodelovala v klicnem centru RTV Slovenija med oddajo, v kateri so zbirali sredstva za pomoč posledic neurij, se me je prav to znova dotaknilo.

Veliko žensk je klicalo, mislim, da zelo veliko starejših, upokojenih. Res je bil tak le občutek, a prepričana sem, da je klicalo največ tistih, ki nimajo veliko. Tudi množice, ki so se prijavile in napotile na opustošena območja, so pokazale neverjetno solidarnost. Dvanajst tisoč! Res ganljivo, koliko ljudi je pripravljeno pomagati tudi fizično.

Verjamem, da so bili prizadeti veseli vsakogar, že to, da niso sami, jim je gotovo veliko pomenilo. Je pa povabilo, da ljudje pridejo na prizadeta območja, skoraj zagotovo »spravila v obup« prvega moža civilne zaščite – Srečka Šestana. A kot za sanacijo se je pripravil tudi za prihod prostovoljcev. Civilna zaščita in občine so se v trenutku organizirali, da v bistvu ni prihajalo do večjih težav. Civilna zaščita je morala omejiti dostop na krizna območja, težka mehanizacija je lahko nevarna za neizkušene.

Če bi Golob postavljal vsaj na večino položajev že doslej strokovnjake, bi zmagal! Zdaj samo še čakamo, koga bo izbral za zdravstvenega ministra.

V Komendi je eden od prostovoljcev potegnil kratko, ko ga je povozil bager. V dneh t. i. solidarnosti je imela civilna zaščita gotovo več dela s prostovoljci kakor pa s sanacijo prizadetih območij. Pomislila sem, kakšno zgago bi naredili tisti, npr. takšni, kot nas je večina, ki nismo usposobljeni za drugo, kot da počistimo stanovanje in okolico …, a bi radi pomagali. Če le lahko, je najbolje da prispevamo kar denar ali kakšne potrebščine, tako bomo storili največ, čeprav bo kakšen prostovoljec še vedno koristen.

Res, nekateri so šli na morje, kdo na drugačen dopust, eni s/m/o se gnetli po trgovskih centrih, ki gotovo noben ponedeljek dopoldne niso zaslužili toliko kot na dan solidarnosti. A kljub temu, če vse drugo izpustimo, nam je ta dan, so ti dnevi pokazali neizmerno srčnost ljudi, prelevili so se v dneve darovanja, dajanja, dobrote.

Mnogi smo imeli solze v očeh – zaradi razdejanja – in solze v očeh zaradi pripravljenosti tolikih: pomagati. Marsikoga so se dotaknili Ukrajinci. Ganljivo, ko je Ukrajina poslala 50 strokovnjakov, svojo najboljšo inženirsko ekipo za sanacijo posledic poplav, za čiščenje strug; takoj so se učinkovito lotili Savinje.

Premier Robert Golob je obnovo zdaj zaupal Boštjanu Šeficu, ki se je izkazal že med begunsko krizo in njegovo sposobnost so prepoznale že domala vse vlade, in Golob je pritegnil tudi enega najboljših projektantov mostov Marjana Pipenbaherja. Pri sanaciji posledic poplav ni nič političnega kadrovanja. Gre zares, igrice niso mogoče. Prijatelji, podporniki in kimavci pri tako resnih stvareh ne morejo nič storiti! Tudi na drugih področjih ne, a se oblastniki očitno tega ne zavedajo, dokler ne gre zares.

Če bi Golob postavljal vsaj na večino položajev že doslej strokovnjake, bi zmagal! Zdaj samo še čakamo, koga bo izbral za zdravstvenega ministra. Izkazal se je tudi Marjan Šarec, vseskozi je bil na razdejanih območjih in kaj hitro ugotovil, da bo treba reorganizirati civilno zaščito. Ponekod manjka strokovnjakov, drugod česa drugega. Bolj se bodo morali povezati, ugotavlja.

Veliko prostovoljcev je torej naredilo dobro delo. Ti dnevi so vsekakor prinesli novo dimenzijo, novo razsežnost med nas, med prizadete, med tiste, ki so fizično pomagali, med tiste, ki smo darovali denar, in navsezadnje tudi med tiste, ki so samo opazovali. Teh je bilo malo. Prinesli so nam nekakšno očiščenje od vsakdanjih banalnosti, od nepomembnih bitk med desnimi in levimi, prepirov o osamosvojitvi, o drugi vojni …

Tako se kakšne notranje bitke v Levici sploh ne zdijo pomembne, se nas ne dotaknejo. Vprašanje, če bi se nas dotaknile brez kriznih razmer. Asta Vrečko na vrhu Levice? Če že delajo spremembe, bi stranko v bistvu moral prevzeti Miha Kordiš, tako bi ohranil najbolj skrajne privržence in iz stranke naredil spet nekdanjega nergača, ki ne da miru in stresa zamisli, ki so blizu idealistom in marsikomu, ki potrebuje izhode, četudi nerealne.

A. Vrečko je menda bliže Mescu? Bleda Meščeva senca, v njej ne prepoznavam oz. ne vidim voditeljskih sposobnosti. Nataša Sukič? Celo na desni namigujejo nekako tako, da je z odhodom Mesca konec Levice … Za Goloba pa je najbrž vseeno, zmore tudi brez Levice, a bi zaradi njenega izstopa iz koalicije imel dodatno delo. Kordiš sicer pravi, da ne vidi razloga, zakaj bi Levica zapustila koalicijo. Ni pa rečeno, da bo Luka Mesec ostal v njej? Že navzven je videti, da dozoreva in mu skrajne zamisli niso več pisane na kožo.

Ljerka Bizilj

Primož Lavre

Je pa Golob očitno kot strela zadel vse z visokimi dobički, predvsem bančnike, ko je na glas razmišljal o dodatnem davku na izredne dobičke bank, kot ga napovedujejo npr. Italijani, o tem razmišljajo tudi Hrvati, uvedle so ga Češka, Madžarska, Litva, Španija. V Italiji so delnice bank v trenutku upadle za šest, osem odstotkov, ko je italijanska vlada sporočila to namero. Finančni minister Klemen Boštjančič pa proučuje španski primer …

Prvi človek NLB Blaž Brodnjak je takšne Golobove zamisli proglasil za populistične. Dejal je, da gre za politično vprašanje in da ne more komentirati morebitnih prihodnjih odločitev vlade. In mediji tega vprašanja skorajda ne omenjajo več. R. Pesek, ko je v Odmevih gostila Brodnjaka, ga o teh napovedih R. Goloba sploh ni vprašala. Predvidevam, da je nastala panika zaradi morebitnega padca vrednosti delnic NLB!?

In kot pravijo tisti, ki so bliže vladi in NLB, bo ta zamisel težko šla skozi sito. Nam navadnim smrtnikom je vseeno – banke imajo visoke obresti za posojila in za minuse, nam pa bi skorajda zaračunali, da iz naših sredstev, prihrankov kujejo dobičke.