Prijavljeni ste kot
9. nov. 2024
Pogajalska skupina, v kateri se vlada in socialni partnerji pogajajo o pokojninski reformi, naj bi delo končala do pomladi. Vsebine pogajanj za zdaj ne komentirajo. Vlada želi z reformo sicer postopno zvišati starostno mejo za upokojitev za dve leti. Po mnenju pravnika Luke Mišiča je predlagani pričakovan in upravičen.
22. okt. 2024
Društvo Srebrna nit pred iztekom roka za vložitev zahteve za vdovsko pokojnino pristojno ministrstvo poziva k spremembi zakona, s čimer bi omogočili priznanje in odmero pravice do vdovske pokojnine po uradni dolžnosti. Številni upokojenci zaradi omejenega dostopa do informacij letos še niso uveljavili pravice do izplačila, so opozorili v sporočilu.
26. jun. 2024
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) bo v petek skupaj z junijskimi pokojninami izplačal letni dodatek za letošnje leto. Ta je letos za pet evrov višji kot lani, pri čemer so spremenjene tudi meje petih razredov, po katerih se določa pripadajoča višina dodatka, so sporočili z Zpiza.
23. jun. 2024
Vlada bi po izhodiščih za pokojninsko reformo, ki jih je v sredo predstavila socialnim partnerjem, od leta 2028 višala starostno mejo za upokojitev. Za 40 let dela bi bila leta 2035 62 let. Obdobje za izračun pokojninske osnove bi bilo daljše, odmerni odstotek pa višji. Pri usklajevanju pokojnin bi bolj upoštevala rast cen življenjskih potrebščin.
20. jun. 2024
Predlog sprememb pokojninskega zakona, s katerimi so v SDS želeli za upokojence uvesti božičnico v višini najmanj 50 odstotkov letnega dodatka, je končal zakonodajno pot. Na seji DZ je 42 poslancev nasprotovalo predlogu sprememb, medtem ko jih je 28 glasovalo, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo.
24. apr. 2024
V skladu z izhodišči za pokojninsko reformo, ki jih je danes sprejela vlada, bo 40 let zavarovalne dobe dovolj za upokojitev. Kakšni bodo starostni pogoji, pa je še stvar diskusije s socialnimi partnerji. Na podlagi izhodišč je vlada potrdila podlage za začetek usklajevanj s socialnimi partnerji, je po seji vlade dejal minister za delo Luka Mesec.
31. jan. 2024
Upokojenci bodo danes prejeli pokojnine za januar, ki bodo delno redno usklajene za 8,2 odstotka. Prav tako bodo za toliko višja invalidska nadomestila. Pokojninski zavod bo za tokratno uskladitev namenil na mesečni ravni 46,8 milijona evrov, na letni ravni pa 562 milijonov evrov, je za STA dejal generalni direktor zavoda Marijan Papež.
20. dec. 2023
Člani iniciative Glas upokojencev in društva Inštitut 1. oktober bodo na januarskem kongresu ustanovili politično stranko Glas upokojencev, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik iniciative in društva Pavel Rupar. Stranka se bo po njegovih besedah borila za koristi upokojencev, predvsem za višje pokojnine.
30. nov. 2023
Upokojenci in prejemniki invalidskih nadomestil bodo danes skupaj z rednimi prejemki za november prejeli še 1,8 odstotka pokojnine oz. nadomestila, izplačanega za oktober. Vlada jim želi na tak način stopiti naproti, da bodo med vsesplošno draginjo lažje prebrodili čas do redne uskladitve. Ta bo izvedena januarja in bo znašala 8,2 odstotka.
25. okt. 2023
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) bo v novembru in decembru izplačal povečan del prejemkov. Izplačan bo v obliki dodatka v višini 1,8 odstotka pokojnine oz. nadomestila iz oktobra. Upokojenci bodo decembra dobili tudi zimski letni dodatek, ki bo znašal 40 odstotkov izplačanega letnega dodatka v letošnjem letu.
5. okt. 2023
V predlogu proračuna za prihodnje leto je za 8,2-odstotno uskladitev pokojnin predvidenih okrog 550 milijonov evrov, je po včerajšnji seji vlade dejal minister za delo Luka Mesec. Napovedana uskladitev temelji na trenutnih ocenah Umarja glede rasti plač in inflacije, je pojasnil in dodal, da večjih odstopanj od napovedane številke ne pričakuje.
3. okt. 2023
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je ob mednarodnem dnevu starejših napovedal polno uskladitev pokojnin, so v Levici sporočili na njihovih družbenih omrežjih. Upokojenci lahko tako z januarjem pričakujejo 8,2-odstotno uskladitev pokojnin, so navedli. Je ta poteza ministrstva in vlade odziv na proteste upokojencev, ki jih organizira Pavel Rupar?
24. sep. 2023
Do volitev v Evropski parlament nas loči le še dobrih osem mesecev. Po novem bo v njem sedelo devet poslancev iz Slovenije. Med kandidati je pričakovati tudi sedanje poslance, toda malo je verjetno, da bodo vsi vnovič izvoljeni. A tudi če ne bodo, jim ne bo nič hudega.
16. jul. 2023
Ministre Golobove vlade čaka najtežja naloga v tem mandatu: medtem ko bodo poslanci kmalu na bolj ali manj zasluženem dopustu, bodo morali do 22. avgusta oklestiti svoje predloge porabe. S tem bodo omogočiti, da bo javnofinančni primanjkljaj spet pod tremi odstotki, tako kot je bilo to v času pred epidemijo koronavirusa.
10. jun. 2023
Vedno sem občudoval upokojence, predvsem tiste, ki se znajo in zmorejo s sramotno nizkimi pokojninami prebiti skozi življenje. Zato me niti ne čudi več, da se je pred leti rodila upokojenska stranka, še bolj, da se v zadnjem obdobju praznih obljub rojevajo nove (protestniške) skupine, ki opozarjajo na slabo stanje naše starejše generacije. Kamor že sodim ali se počasi bližam tudi avtor teh vrstic
25. maj. 2023
SDS je za petek predlagala sklic izredne seje DZ, na kateri bodo vladi predlagali priporočila za izboljšanje položaja upokojencev. Med drugim predlagajo, da vlada začne uresničevati svoje koalicijske zaveze ter sledi sklepu Zpiza in pokojnine uskladi za 3,5 odstotka. Upokojencem sporočajo, da jih opozicija sliši, je dejala poslanka Karmen Furman.
24. maj. 2023
Premier Robert Golob je na odprtju Dnevov medgeneracijskega sožitja dejal, da so na vladi ta teden zaključili medresorsko usklajevanje štirih ukrepov, vrednih 100 milijonov evrov, namenjenih izboljšanju gmotnega položaja upokojencev. Med njimi je dvig minimalno zajamčene pokojnine na 700 evrov in "božičnica" za upokojence.
9. apr. 2023
Zdravstvena reforma je od vseh napovedanih reform najbolj nujna, kaže raziskava Mediane, ki jo je včeraj objavilo Delo. Med vprašanimi jih 70 odstotkov zdravstveno reformo vidi kot zelo nujno, 21 odstotkov pa kot nujno. Na drugem mestu po nujnosti priprave je reforma o dolgotrajni oskrbi, na tretjem pa pokojninska reforma.