V pogovornem jeziku pravimo, da sodi blef med pokeraše podobno kot ata na mamo. Igralec s slabimi kartami samozavestno zvišuje stave, ob tem pa nedolžno gleda nasprotnika naravnost v oči in ga brez besed prepričuje, da je zanj najbolje, če odneha.

Danes končujem obravnavo slovenskega hlapčevstva. Vem, da je moje pisanje ikonoklastično, da je marsikoga prizadelo, je pa nujno, če se želimo kot odrasli srečati s sabo in s prihodnostjo te družbe.

Zelo pomembno je, da smo poenoteni z zavezniki pri vseh temeljnih varnostnih in zunanjepolitičnih vprašanjih. Trdnost enotnosti in odpornosti bo vedno znova na preizkušnji.

Iz Cankarjevih del je mogoče razbrati, da je bil Ivan boleče navezan na svojo mater. Snopič njegovih zbranih del, kjer so zbrane zgodbe, ki jih je pisal o materi (izdala jih je Slovenska akademija znanosti in umetnosti), je več kot jasen kazalec njegove čustvene zlorabljenosti in nebogljenosti.

Dokler so politiki v opoziciji, so o boju zoper korupcijo zelo zgovorni. Najbolj zagrete so bile pred zadnjimi volitvami novo ustanovljene stranke z Logarjem in Prebiličem na čelu.

Kakšni Golobi, Janše, Matozi, Logarji … Volitve? Parlament? Vlada? Prosim lepo. Prava demokracija se ne dogaja v parlamentu, ampak v bloku.

Kakšnih dvajset let in več sem študentkam in študentom na Pedagoški fakulteti v Kopru predaval tudi o Ivanu Cankarju in Francetu Prešernu.

Kako je iz »želeli smo postati druga Švica« oziroma »verjeli smo, da lahko postanemo druga Švica« postopoma nastalo »Peterle nam je obljubil drugo Švico«.

Mestna občina Nova Gorica je na Zavod za varstvo kulturne dediščine poslala predlog, da kamniti napis Tito na Sabotinu razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena.

»Mirovnik« in »antisistemski politik« Zoran Stevanović naj bi pomagal pripeljati Rusijo in Ukrajino do pogajalske mize – za začetek z obiskom Moskve.

O neracionalnosti slovenske družbe … in njeni nesposobnosti, da bi dojela izzive, ki jih prednjo postavlja prihodnost

Kaj počne predsednica v svoji spalnici, je njena stvar. Ni pa zasebnosti v predsedničinem vozilu, ko gre za vprašanje, kdo vse se pelje z njo.

Izsiljevanje parlamentarne večine in udrihanje po sodni veji oblasti nas le še bolj oddaljuje od družbenega dogovora, ki bi Sloveniji prinesel dvig produktivnosti in hitrejši razvoj.

Avgust je bil nekoč mesec, ko je svet za hip zadihal. Parlamenti so odšli na počitnice, mesta so se izpraznila, ljudje pa so vsaj za nekaj tednov verjeli, da lahko izklopijo novice.

Se je Janša res naučil rokovanja s partnerji? Kaže, da mu zadeve okoli Borisa Mijiča in Roka Snežiča niso ravno stekle. So se odvijale mimo njega? Čisto mimo gotovo ne.

Slovenci smo čuden narod. Ko je Tadej Pogačar v Parizu petič zmagal na Dirki po Franciji, je bila Slovenija na nogah od veselja.