Z umestitvijo v koprski stolnici bo v soboto vodenje Škofije Koper prevzel dosedanji murskosoboški škof Peter Štumpf. S tem bo postal četrti škof po obnovi škofije leta 1977. Njegovo imenovanje je bilo sicer presenečenje, saj se ne zgodi pogosto, da bi papež na čelo škofije imenoval škofa, ki že vodi drugo škofijo.
Štumpfa, ki je pred tem vodil Škofijo Murska Sobota, je papež Frančišek za novega koprskega škofa imenoval novembra lani. Nekateri so v tej potezi videli t. i. taktično premestitev, ker je Štumpf na čelu murskosoboške škofije nekajkrat prišel v nazvkriž z verniki in nekaterimi duhovniki.
Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje pa je imenovanje označil kot izkaz papeževega velikega zaupanja Štumpfu. Zaželel mu je, da bi v prihodnje krepil krščansko skupnost ter razvijal "lepe odnose med različnimi verstvi in kulturami, ki že stoletja zaznamujejo in bivajo na ozemlju današnje koprske škofije".
Imenovanje novega škofa v Kopru je bilo potrebno, ker je prejšnji koprski škof Jurij Bizjak dve leti in pol pred tem dopolnil 75 let. Pri tej starosti je moral v skladu s cerkvenim pravom podati odstop. Tega je papež Frančišek sprejel novembra lani in za novega škofa imenoval Štumpfa.
Škof Štumpf je sicer v Murski Soboti marsikomu ostal v spominu po pogostih sporih tako s svojimi župniki in tudi ovčicami. Leta 2018 so v murskosoboški škofiji nekateri duhovniki in verniki celo zbirali podpise za Štumpfovo odstavitev. Pobudnik upora je bil nekdanji ljutomerski župnik Andrej Zrim, ki je bil osumljen spolnih zlorab mladoletnih oseb - nazadnje ga je obsodilo tako cerkveno kot civilno sodišče.
Osramočeni nekdanji jezuit Marko Rupnik - Štumpf ima srečo, da ga ni v Kopru, ampak je ostal v Italiji.
Vernico Lidijo Turk Klemenčič, ki se je zaljubila v murskosoboškega župnika Gorana Kuharja, je Štumpf označil za neprištevno in ji nazadnje celo prepovedal obiskovanje verskih obredov.
Najbolj pa je odmevala (in se tudi najbolj dolgo vleče) Štumpfova vojna z beltinškim župnikom Alojzom Benkovičem, ki se je končala z Benkovičevim odhodom iz duhovništva.
Skoraj se zdi, da je Peter Štumpf nagnjen k problemom z duhovniki – v koprski škofiji ga zdaj čaka »kapitalec«, razvpiti pater Marko Rupnik, ki so mu obtožbe spolnih zlorab uničile ugled, o njegovi prihodnosti v Cerkvi pa naj bi zdaj odločalo neodvisno razsodišče. Rupniku je prejšnji koprski škof Jurij Bizjak ponudil zavetje v svoji škofiji, Štumpf pa je podedoval problem osramočenega nekdanjega jezuita. A v Kopru mu ga vsaj gledati ne bo treba, saj Rupnik ostaja v Rimu, kjer se ne kaže v javnosti.
Do umestitve Štumfa v novo škofijo tako Štumpf kot Bizjak, ki je škofijo vodil od leta 2012, še opravljata svoje dosedanje delo, od sobote naprej pa bodo v murskosoboški škofiji že čakali na novega škofa.
Umestitvena slovesnost se bo v koprski stolnici začela v soboto ob 10. uri. Nanjo so poleg vernikov in javnosti vabljeni visoki cerkveni predstavniki, škofijski duhovniki ter redovniki in redovnice. Najprej bo škofijski kancler Janez Jurij Arnež prebral papeško bulo, s katero je papež Štumpfa imenoval za škofa v Kopru. Sledil bo obred, v katerem bo Bizjak predal škofovsko palico Štumpfu, nato pa ga bo povabil, naj zasede škofovski sedež. Sledila bo maša s pozdravnimi nagovori.
Peter Štumpf in njegov predhodnik v Kopru Jurij Bizjak
Z umestitvijo bo Štumpf postal škof ordinarij koprske škofije, ki ima med slovenskimi škofijami eno bogatejših zgodovin.
Kot je zapisano na spletni strani škofije, prvi pisni viri o koprski škofiji segajo v leto 599. V svojih pismih jo omenja papež Gregor Veliki. Zato domnevajo, da je morala škofija nastati nekaj let prej. Najpozneje do leta 680 pa je bila ukinjena, saj na sinodi v Rimu tistega leta ni bilo več škofa iz Kopra.
V 12. stoletju je takratni oglejski patriarh z dovoljenjem papeža Aleksandra III. v Kopru znova imenoval škofa. Leta 1828 je bila škofija pridružena tržaški in je postala del tržaško-koprske škofije. 17. oktobra 1977 pa je papež Pavel VI. po sprejetju meddržavnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo podpisal bulo, s katero je obnovil koprsko škofijo in njeno ozemlje še nekoliko povečal.
Prvi redni škof tako obnovljene škofije je postal Janez Jenko, ki ga je aprila 1987 nasledil Metod Pirih. Junija 2012 je vodenje škofije prevzel Jurij Bizjak, v soboto pa jo kot četrti škof po njeni obnovi leta 1977 prevzema Štumpf.
Novoimenovani škof Štumpf se je rodil 28. junija 1962 v Murski Soboti. Po končani osnovni šoli se je vpisal v Srednjo versko šolo v Želimljah. Leta 1983 je maturiral na Gimnaziji Poljane v Ljubljani, nato pa se vpisal na teološko fakulteto v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1990. Magistriral je leta 1994, doktoriral pa leta 2002.
Kot kaplan in župnik je služboval v župnijah Rakovnik v Ljubljani, Sevnica, Ig, Zabukovje nad Sevnico, Maribor (župnija sv. Janeza Boska), Veržeju in zopet Rakovniku v Ljubljani.
24. maja 2006 ga je papež imenoval za mariborskega pomožnega škofa, za murskosoboškega škofa pa je bil imenovan 28. novembra 2009.
