Neverjetno je, kako hitro je peterica tujih misijonarjev vzljubila Slovenijo. Po prvih zaobljubah, vsak v svoji domovini, zdaj nadaljujejo z redovniškim delom v salezijanski skupnosti na Rakovniku v Ljubljani.

Z vodenjem spletnih maš so za duhovnika Martina Goloba izvedeli v vsaki slovenski župniji. Zdaj je tudi knjiga o njem postala uspešnica.

So duhovniki, za katere je dovolj, da se izgovori le njihovo ime. Pozornost javnosti znajo pritegniti z vsako novo izjavo, intervjujem, s svojo prisotnostjo na družabnih dogodkih ali z izdajo knjige. Kaj vse dobrega in slabega lahko prinese medijska slava in kdaj pride čas slovesa?

Ob pisanju članka o premestitvah duhovnikov smo naslovili vprašanja na škofije. Iz ljubljanske nadškofije nismo prejeli odgovorov, za povrh smo bili celo deležni besednega napada njihove zaposlene, zakaj naslavljamo težka vprašanja, zaradi katerih jo boli srce in da zakaj ne moremo napisati nekaj pozitivnega.

Nenaden odhod iz duhovniških vrst zaradi osebnih razlogov je lahko presenetljiv, vendar ne sodi med večje težave. Bolj skrb zbujajoči so lahko dolgotrajno slabi odnosi, tako med verniki in duhovniki kot samimi duhovniki, zaradi česar prihaja do nezaželenih premeščanj ter pometanja ključnih problemov pod preprogo.