Predsednica države Nataša Pirc Musar se celo hvali z njeno številko, ki jo je dobila kot njena odvetnica. Toda na drugem mestu je premier Robert Golob, ki se je poleti srečal z Melanijinem očetom Viktorjem Knavsom, po ameriških volitvah pa z Donaldom Trumpom.

100 vplivnih Slovencev leta 2025 (31-60. mesto)

100 vplivnih Slovencev leta 2025 (61-100. mesto)

Na tretjem mestu je evropska komisarka za širitev EU Marta Kos, ki jo je Golob predlagal na to mesto v skladu z dogovorom s predsednico Komisije Ursulo von der Leyen, ki se s Kosovo pozna, ko je bila veleposlanica v Berlinu. Pri tem je imel veliko vlogo tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je na četrtem mestu lestvice, saj je pripomogel, da sta Golob in Kosova razrešila medsebojni spor.

Sledi prvi predsednik Milan Kučan, ki še vedno vleče niti iz ozadja, šele na šestem mestu pa je predsednik Uefe Aleksander Čeferin, ki mu ni uspelo preprečiti zamenjave Tjaše Slokar Kos z vrha POP TV.

Na sedmem mestu je predsednica države Nataša Pirc Musar, ki v vojni s premierjem Golobom ni uspela s kandidaturo Toneta Ropa za guvernerja Banke Slovenija. Sledi prvak SDS Janez Janša, ki je dosegel zgodovinsko zmago na evropskih volitvah, saj je dobil kar štiri evropske poslance.

Med ministri sta najbolj vplivna finančni minister Klemen Boštjančič in gospodarski minister Matjaž Han, ki je lani prevzel stranko SD. Šele na enajstem mestu je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

Uredništvo revije Reporter je lestvico najvplivnejših sestavilo na podlagi ocene vpliva, ki izvira iz posameznikovega položaja, in naše subjektivne ocene njihovega neformalnega vpliva.

Na lestvici je 21 novincev, z nje so se tokrat poslovili: Vesna Vuković, Janez Lenarčič, Matej Accetto, Dominika Švarc Pipan, Boštjan Vasle, Igor Lah, Tjaša Slokar Kos, Marko Pogorevc, Darko Muženič, Zvezdan Martič, Drago Kos, Robert Ilc, Jernej Vrtovec, Uroš Slak, Maksimilijan Matjaž, Primož Pusar, Damjan Polh, Tomaž Štokelj, Goran Forbici, Bojan Cvjetičanin in Klemen Selakovič.

Profimedia

1. Melania Trump
prva dama ZDA

Z vnovično izvolitvijo njenega moža Donalda Trumpa za predsednika ZDA bo spet imela položaj prve dame največje svetovne supersile. Kot v prvem mandatu od 2016 do 2020 bo njena funkcija protokolarne narave, vendar pa ima kot svetovna pop ikona vpliv, kakršnega nima noben njen rojak v Sloveniji na kateremkoli položaju. Kmalu po volitvah sta se s Trumpom v Parizu ob odprtju prenovljene katedrale Notre Dame srečala tudi slovenski premier Robert Golob in njegova izbranka Tina Gaber.

Melania Trump je imela zelo pomembno vlogo tudi na lanskih ameriških predsedniških volitvah, ko je nagovorila volivce in jih pozvala k podpori njenemu možu. Njen govor je bil bolj osredotočen na vizijo za državo in manj za politiko. Pomemben pa je bil tudi zaradi tega, ker je nastopila prav v času, ko sta bila kandidata Donald Trump in Kamala Harris izenačena.

Poleg tega je pridobivala volivce, ki so naklonjeni republikancem, a podpirajo pravico do splava, ki ji konservativni republikanci nasprotujejo. Zanjo se je zavzela tudi v svoji avtobiografiji Melania, ki jo je napisala in izdala tik pred volitvami. // V knjigi pa je opisala tudi svoje otroštvo in odraščanje v Sloveniji, najprej v Sevnici, nato pa v Ljubljani, kjer je študirala industrijsko oblikovanje in arhitekturo. Takrat se je začela ukvarjati z manekenstvom, zaradi karierega se je preselila v Italijo, nato v Pariz, zatem pa je leta 1996 odšla v ZDA, kjer je dve leti pozneje spoznala Donalda Trumpa.

Poročila sta se, v zakonu se jima je rodil sin Barron, zdaj 18-letni fant, ki govori tudi slovensko. Družbena omrežja so nedavno predvajala video, v katerem mali Barron govori angleško s slovenskim naglasom. Video je zakrožil povsod po svetu. Lani je umrla Melanijina mama Amalija Knavs, ki se je skupaj z možem Viktorjem preselila v ZDA. Tudi to novico so povzeli svetovni mediji, Trump pa je svojo taščo pogrešal na svoji konvenciji, kjer je pozdravil svojega tasta. Z Viktorjem Knavsom se je julija lani v gostilni Pod farovžem v Vipavi srečal Golob, zraven pa je bil tudi podjetnik Ivo Boscarol.

Predsednica Nataša Pirc pa se hvali, da ima direkten telefonski kontakt z Melanio. Tako kot Melania sta tudi njena starša dobila ameriško državljanstvo. Čeprav Melania v Beli hiši vsaj uradno ni nikoli lobirala za slovenske interese, je naša država zaradi nje veliko bolj prepoznavna. Večina Američanov pred tem ni slišala za Slovenijo, zdaj pa jih veliko obišče domovino in otroški kraj svoje prve dame.

Primož Lavre

2. Robert Golob
predsednik vlade

Mnogi so ga že odpisali, a še vedno je trdno v sedlu predsednika vlade. Po javnomnenjskih anketah njegove vlade ne podpira več kot polovica anketirancev, tudi njegova stranka Gibanje Svoboda je izgubila približno polovico volivcev in je je že nekaj časa na drugem mestu. To so pokazale tudi evropske volitve, na katerih je zmagala SDS Janeza Janše, a kljub temu je Svoboda obdržlai dobrih 22 odstotkov glasov in dobila dva evropska poslanca; le malo ji je manjkalo do treh.

Ključni razlog za izgubljeno zaupanje so verjetno neizpolnjene obljube in pogosto nekonsistentna politika, ki se izraža v izjavah predsednika vlade. Tudi reforme so v zastoju, za zdaj se obeta le plačna reforma v javnem sektorju, s katero se bodo plače najbolj povečale najvišjim funkcionarjem. Nekaj sprememb se obeta tudi pri zdravstveni politiki, tik pred koncem leta je napovedal še razbremenitev dela in obdavčenje nepremičnin, v katerih lastniki ne živijo.

Toda mandata bo konec čez dobro leto, zato je vprašanje, koliko lahko vlada še stori do začetka volilne kampanje. Poleg tega ga čaka naporno leto tudi zaradi obtožb nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar, zdaj svetovalke predsednice Nataše Pirc Musar, o političnih pritiskih. Očitno prepričala policijo, ki je zoper njega na specializirano državno tožilstvo dala kazensko ovadbo zaradi sumov korupcijskega kaznivega dejanja. Prav tako je nastopil tudi pred KPK, ki ga je zaslišala zaradi obtožb Bobnarjeve.

Za zdaj premier uživa podporo koalicije, položaj pa se utegne spremeniti, če bi KPK odločila, da je kršil integriteto, še bolj pa, če bi specializirano državno tožilstvo zoper njega vložilo obtožnico ali doseglo sodno preiskavo. Pomembno zmago pa je dosegel z izmenjavo ruskih vohunov, po kateri sta se mu javno zahvalil ameriški predsednik Joe Biden in nemški kancler Olaf Scholz.

Poleg tega se je izkazalo, da v tej mednarodni operaciji ni mogel vplivati na njuno aretacijo, kot sta ga obtoževala Bobnarjeva in takratni šef policije Boštjan Lindav. Centri moči, ki ga spodkopavajo, še nimajo nadomestnega mandatarja, sam pa se prav tako ne namerava umakniti.

Evropska komisija

3. Marta Kos
evropska komisarka za širitev

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ji je zaupala zelo pomemben resor, ki si ga je Slovenija prizadevala dobiti dolga leta. Kot komisarka bo pristojna za pogovore o širitvi EU na Zahodni Balkan, pa tudi za povezovanje z Moldavijo in Ukrajino. V Evropskem parlamentu so jo podprli tako socialisti, zeleni, liberalci, večina Evropske ljudske stranke in celo (manj zmerni) konservativci.

Nasprotovali so ji le v (skrajni) levici in skrajnima skupinama suverenisti in domoljubi, med slovenskimi evroposlanci pa iz vrst SDS. Te je najbolj zmotila nepojasnjena vloga Marte Kos v centralnih udbovskih evidencah, v katerih je označena kot vir nekdanje komunistične tajne policije.

Nekatere bruseljske portale je zmotila tudi njena izjava o Rusiji mesec po začetku agresije na Ukrajino, da si ne smemo zapirati vrat pred to velesilo. Portal Politico je pisal tudi o njeni problematični veleposlaniški karieri, ko je odstopila zaradi očitkov zaposlenih o neustreznem vodenju, kar je nazadnje ugotovil tudi izredni diplomatski nadzor. Poleg tega so ji očitali konflikt interesov, saj je delala za mednarodno lobistično podjetje Kreab in lastno podjetje v Švici ter švicarskega moža Henrija Getaza, ki je za svojo državo vodil pogajanja za sporazume z EU.

A vse te očitke je Marta Kos uspešno prebrodila. Morda tudi zaradi osebnega znanstva s predsednico Komisije, s katero se poznata iz časa, ko je bila veleposlanica v Berlinu, von der Leynova pa nemška obrambna ministrica. Kot je slišati, naj bi prav slednja premierja Roberta Goloba nagovorila, da se odpove prejšnjemu kandidatu Tomažu Veselu in predlaga Kosovo.

Po drugi strani pa je znano, da je Kosova v zelo dobrih odnosih z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, s katerim vsa ta leta poslovno sodeluje. Janković se je tudi sam pohvalil, da je prispeval k temu, da sta Golob in Kosova razrešila spor zaradi tega, ker jo je pred predsedniškimi volitvami prisilil k izstopu iz tekme.

Primož Lavre

4. Zoran Janković
ljubljanski župan

Velja za glavnega podpornika premierja Roberta Goloba, večkrat tudi javno podpre njegovo vlado; premier pa mu podporo vrača z udeležbo na prireditvah, ki jih organizira mestna občina Ljubljana, denimo ob dnevu zmage. Golob je bil podpredsednik Pozitivne Slovenije, ki jo je leta 2011 ustanovil Janković, pred zadnjimi volitvami pa je Janković podprl Goloba in njegovo stranko. Po odstopu ministrice Sanje Ajanović Hovnik je poskrbel za njeno zaposlitev v mestni upravi, kjer je namestnica direktorja.

Po drugi strani pa se ni pustil prepričati, da bi zamenjal direktorico ZD Ljubljana Antonijo Poplas Susič, ker družinski zdravniki zapuščajo njen zavod. Še več, tik pred koncem njenega mandata jo je nagovoril k vnovični kandidaturi in ji obljubil svojo podporo. Pomembno zmago je dosegel tudi z nasprotniki gradnje kanala C0, ki mu pravijo tudi »drekovod«, saj je upravno sodišče odpravilo odločitev nekdanjega ministrstva za okolje in prostor, da je treba za gradnjo kanala s kineto izvesti presojo vplivov na okolje.

Lani se je z državo spopadel zaradi negativnega mnenja Zavoda za varstvo narave v zvezi z organizacijo koncerta Magnifica v Tivoliju, ker naj bi s tem trajno poškodovali in ogrozili naravne vrednote krajinskega parka. Ministrstvo za naravne vire je nato v upravnem postopku koncert dovolilo pod strogimi naravovarstvenimi pogoji, a glasbenik se je že odločil za koncert v Stanežičah. Janković pa je medtem prek mestnega sveta po hitrem postopku dosegel spremembo odloka o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, po katerih bo imela zadnjo besedo o organizaciji javnih prireditev občina, torej on sam.

Pomembno vlogo je odigral tudi pri pomiritvi spora med premierjem Golobom in Marto Kos. Pred evropskimi volitvami ga je takratni evropski poslanec Klemen Grošelj obtožil, da je v navezi s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem vplival na to, da ga je premier Golob uvrstil na sam rob evropske liste, zaradi česar jo je nato zapustil.

Primož Lavre

5. Milan Kučan
prvi predsednik republike

Formalno nima nobene funkcije, a še vedno velja za enega najvplivnejših »stricev iz ozadja«. V času zadnje vlade Janeza Janše je že razpustil svoj Forum 21, nato pa se je njegov vpliv povečal po vnovičnem oblikovanju levosredinske vlade po volitvah leta 2022, še bolj pa po predsedniških volitvah, na katerih je podprl sedanjo predsednico Natašo Pirc Musar. Ta njegove nasvete še vedno posluša, saj ga skupaj z bivšim predsednikom Danilom Türkom občasno povabi na kosilo.

Vendar pa Kučan pri njej ali vladi ni prepričljiv glede ustavitve pomoči z oboroževanjem Ukrajini, kar naj bi po njegovem privedlo k premirju med državama. V zvezi s tem je Kučan podprl podobno pobudo madžarskega premierja Viktorja Orbana, njegove (avtokratske) politike sicer ne podpira. Lani ga na srečanju ob Ruski kapelici ni bilo, čeprav tam skorajda nikoli ne manjka.

Še vedno se udeležuje državnih prireditev ali pa prireditev NOB, na počastitvi 35-letnice akcije Sever je na fotografiji poziral s predsednico Pirc Musarjevo in njeno svetovalko Bobnarjevo ter visokimi predstavniki društva. Predlani se je zavzel tudi za spomenik osamosvojitvi, ki bi stal na Trgu republike, njegovo pobudo pa je nato prevzel premier Golob, vlada pa je potem oblikovala posebno komisijo za ta namen.

Profimedia

6. Aleksander Čeferin
predsednik Uefe

Je predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA), ki upravlja skoraj milijardo evrov letnega proračuna. Na kongresu aprila 2023 je dobil nov mandat do leta 2027, pri čemer je vse več signalov, da bo tudi takrat vnovič kandidiral za to funkcijo. Še vedno namreč uživa podporo večine nogometnih zvez in njihovih državnih voditeljev. Vse dosedanje poizkuse ustanovitve evropske superlige, ki bi jo vodili največji klubi, je do zdaj uspešno odbil.

Njihove apetite pa je vsaj nekoliko potešil z reformo evropskih tekmovanj na čelu z ligo prvakov, ki jim je prinesla več tekem. Po drugi strani pa je na začetku lanskega leta napovedal, da je to njegov zadnji mandat, vendar se zarečenega kruha največ poje. Res pa bodo leta 2027 v Sloveniji predsedniške volitve, na katerih bo, če se bo za nastop odločil, nesporni favorit.

Čeferin svoj vpliv v Sloveniji uveljavlja prek družinske odvetniške pisarne in predvsem z osebnimi zvezami s tujimi tajkuni in poslovneži, ki obvladujejo največje gospodarske sisteme in medije: OTP banka, Mercator, RO Plus ... Nedavna zamenjava odgovorne urednice POP TV Tjaše Slokar Kos verjetno nakazuje, da je Čeferinov vpliv v teh strukturah vendarle manjši, kot ga vidijo mnogi v Sloveniji.

Je v odličnih odnosih z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in nekaterimi največjimi domačimi gradbenimi družbami, ki sodelujejo pri več stomilijonskih državnih projektih na železnicah.

Primož Lavre

7. Nataša Pirc Musar
predsednica republike

Je prva ženska na položaju suverena slovenske države. Čeprav ustava njeni funkciji določa protokolarno naravo in ji ne daje veliko pristojnosti, se zdi, da si jih skuša Nataša Pirc Musar povečati. Pa ne zaradi pogoste kritike vlade, ki je delno tudi upravičena, ampak zaradi tega, ker s svojim uradom daje občutek alternativne vlade. Zaradi tega ni v najboljših odnosih s premierjem Robertom Golobom, s katerim se želi bolj redno srečevati.

Največji spor med njima je nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki jo je predsednica zaposlila v svojem uradu kot svetovalko in jo je ob očitkih premierju javno podprla.

Tudi s poslanskimi skupinami se je zelo slabo uskladila glede predloga kandidata za guvernerja Banke Slovenije, ker je na ta položaj predlagala nekdanjega premierja Toneta Ropa, ki ga državni zbor nato ni podprl. Popravni izpit bo imela kmalu po novem letu, videli bomo, ali bo dobila podporo poslanskih skupin za novega kandidata. Napovedala je, da kandidatke koalicije Saše Jazbec, državne sekretarke na ministrstvu za finance, ne bo podprla.

Še trši oreh bo zanjo varuh človekovih pravic, za katerega bo morala pridobiti podporo vsaj 60 poslancev, torej ne le koalicije, ampak tudi opozicije ali vsaj enega njenega dela. Proste roke pa ima pri izbiri predsednika in članov komisije za preprečevanje korupcije, kjer se sedanjemu predsedniku Robertu Šumiju izteče mandat leta 2026, ko ga bo lahko vnovič imenovala na ta položaj.

Jure Klobčar

8. Janez Janša
predsednik SDS

Čeprav je v opoziciji, se njegova moč krepi. SDS je že nekaj časa vodi v vseh javnomnenjskih anketah. Na evropskih volitvah je dosegla več kot 30 odstotkov in dobila štiri evropske poslance. Resda pa je izgubila vse štiri referendume, ki so potekali sočasno z evropskimi volitvami. Peti referendum, na katerem bi se novembra odločali o gradnji drugega bloka nuklearke Krško, so skupaj z največjo vladno stranko raje umaknili, da ne bi propadel.

Ko gre za velike projekte, kot je JEK 2, se vsaj večji del koalicije in opozicije hitro dogovorita. Povsem drugače pa je pri reformah, kjer sta si večinoma nasprotujoči, načrtovane ustavne spremembe pa je SDS blokirala. Še posebej ga je motila sprememba volilne zakonodaje, ki bi strankam odvzela odločujoč vpliv na izvolitev poslancev.

Nejasno je tudi, koliko mu bo škodovala nova stranka Demokrati, ki jo je ustanovil njegov nekdanji poslanec Anže Logar, na katerega pa v primeru sestavljanja vlade verjetno lahko vseeno računa. Podobno mu lahko kakšen odstotek odnese tudi Pavel Rupar s svojo stranko Glas upokojencev, čeprav njegovo aktivnost podpira. Predlani se je okrepil s Francem Kanglerjem, ki je prevzel mariborski odbor, lani pa z nekdanjim gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom ter nekdanjima poslancema SMC/Konkretno Moniko Gregorčič in Gregorjem Peričem. Pridružil se mu je tudi nekdanji kmetijski minister Jože Podgoršek, ki je nato z zmagovalno listo SDS prevzel kmetijsko-gozdarsko zbornico.

SDS je tudi stranka z najbolj razvejeno terensko mrežo, podprta pa je tudi s strankarsko televizijo Nova24TV in vrsto portalov. Janši naklonjena je tudi televizija Planet TV, ki je ostala v madžarski lasti, prav tako tudi medijski projekti ajdovskega podjetnika Aleša Štrancarja.

Primož Lavre

9. Klemen Boštjančič
finančni minister in podpredsednik vlade

Ni le finančni minister in podpredsednik vlade, je tudi podpredsednik stranke Gibanja Svoboda. Ko je prisegel kot minister, ni imel izkušenj iz vodenja javnih financ in makroekonomije. Bil je krizni menedžer, ki se je domala vso delovno dobo ukvarjal s prestrukturiranjem prezadolženih, a strateško pomembnih podjetij. Kaj dosti mu jih ni uspelo trajno rešiti. Ob vseh teh položajih je veljal za človeka iz interesnih krogov vplivnih gospodarstvenikov Mateja Narata in Boruta Jamnika.

Kar hitro se je izučil politike, zna se tudi dovolj spretno sprenevedati, kar mu koristi v soočenjih z novinarji in opozicijskimi politiki. Bil je glavni vladni pogajalec sprejete in s sindikati podpisane plačne reforme v javnem sektorju. Pri sprejemanju proračuna se mu v koaliciji ni nikdar huje zataknilo. Kot varuha javnih financ, ki nerad razveže svojo vrečo (izjemo je naredil pri nakupu stavbe na Litijski), ga postrani gledajo zlasti v Levici; radi bi, da državne prihodke usmeri na resorje, ki jih zasedajo.

To leto se lahko izkaže z uvedbo davka na premoženje oziroma z novim nepremičninskim davkom na drugo nepremičnino. Zbrani denar bi namenili za manjša davčno obremenitev dela, kar že dlje časa pričakuje gospodarstvo.//Lahko se pohvali z interpelacijo, ki je bila zanj predvsem politični šov. Njen osrednji očitek je bil, da je večino denarja 6,5 milijona evrov za nakup proslule stavbe na Litijski vlada na njegov predlog (šele 22. decembra 2023) zagotovila s prerazporeditvijo splošne proračunske rezervacije. Te se po zakonu o javnih financah lahko uporabljajo le za nepredvidene namene. Da pri njenem nakupu ni bilo ustrezne podlage za takšno prerazporeditev, je opozorilo tudi računsko sodišče.

Leta 2023 sta bila dva rebalansa proračuna, maja in avgusta, pravosodno ministrstvo pa je začelo svoje aktivnosti za nakup poslovne stavbe na Litijski že junija. Če ne že preje, bi bil lahko ta nakup v proračunu po mnenju predsednice računskega sodišča Jane Ahčin načrtovan že avgusta. Interpelacija torej ni bila le politični šov.

Primož Lavre

10. Matjaž Han
gospodarski minister in predsednik SD

Na aprilskem izrednem kongresu je prevzel krmilo SD, s čimer si je okrepil svoj položaj ministra za gospodarstvo v vladi Roberta Goloba. Čeprav je že dolgo najbolj priljubljen minister in politik SD ter blizu vrha najbolj priljubljenih politikov, pa ni imel lahkega dela pri prevzemanju stranke. Po odstopu Tanje Fajon se je dolgo temu upiral, nato so ga prepričali v kandidaturo tik pred kongresom. V drugem krogu se je spopadel s takratnim evropskim poslancem Milanom Brglezom in ga za deset glasov premagal.

Pred njim je prenova SD, zlasti pa poplačilo njenih dolgov, kar naj bi storili tudi s prodajo vile na Levstikovi, v kateri je bil sedež stranke. A v tem primeru bodo morali poiskati novega, saj so tudi sedanji prostori na Nazorjevi zanje predragi. Stranki je zaradi afere Litijska grozil izpad iz Evropskega parlamenta, a na koncu je obdržala en mandat.

Kot gospodarski minister je največji sogovornik gospodarstva v vladi, ki mu z ukrepi tudi največ pomaga. V vladi se tudi najbolj zavzema za razbremenitev dela in uradno pove, da je bila napaka, da je vlada razveljavilo reformo Janševe vlade. Njegova ideja o nepremičninskem davku za stanovanje, v katerem lastniki ne prebivajo, je prepričala celotno vlado.

Ni pa bil uspešen pri odpravi obveznega registriranja na delovnem mestu, ki se mu zdi prav tako pretiran ukrep. Še vedno uživa tudi simpatije na desnem političnem polu, zato so se ob njegovi izvolitvi za predsednika stranke pojavile špekulacije o koaliciji z SDS in NSI.

11. Urška Klakočar Zupančič
predsednica državnega zbora

Čeprav se je morala posloviti s položaja podpredsednice Gibanja Svoboda – sama se je sklicevala na obremenjenost z vodenjem državnega zbora – je vendarle obdržala vpliv v stranki oziroma v njeni številni poslanski skupini. V državnem zboru je za tem še bolj vestno zasledovala interese koalicije in si s pristranskim vodenjem parlamenta nakopala že kar ogorčenje obeh koalicijskih strank.

Medtem ko so ji v SDS in NSI očitali kršenje poslovnika, ustave, zakonov in neprimerno cirkusantsko vedenje, je pri koalicijskih poslancih utrdila svoj vpliv. To se je pokazalo tudi decembra, ko so poslanci na predlog opozicije glasovali o njeni razrešitvi.

Urška Klakočar Zupančič je bila tudi zaradi njej lastne sproščenosti in neposrednosti do zadnjega najbolj zaželena nosilka liste Svobode na evropskih volitvah. Zaradi družinskih razmer je ponudbe zavračala, ob tem pa doživela svojevrstno rehabilitacijo v stranki. Tudi v zadnjih intervjujih in nastopih se izogiba temu, da bi kakorkoli kritično komentirala delo vlade in še bolj njenega predsednika Roberta Goloba. Želi si, da stranka opravi samorefleksijo in da bi njeni ustanovitelji, kamor se uvršča tudi sama, spet stopili v ospredje. Volitve se bližajo.

12. Žiga Debeljak
predsednik uprave SDH ter prvi nadzornik Telekoma in Gen energije

Lani mu je vendarle uspelo dvigniti plače uprave Slovenskega državnega holdinga za polovico, in tako njegova zdaj znaša okoli 18 tisoč evrov, kar so mu predlani preprečili poslanci vladajoče koalicije. V Gibanje Svoboda se je vključil pred volitvami in nato nastopal v koalicijskih pogajanjih v gospodarskih zadevah.

Kmalu zatem je prevzel SDH, ki je krovni upravljavec kapitalskih naložb države v več kot 50 družbah, katerih vrednost znaša več kot deset milijard evrov. Holdingu se je pridružila tudi slaba banka DUTB, ki jo je prav tako vodil Debeljak. Poleg tega je bil imenovan še za prvega nadzornika Telekoma in Gen energije, kar pomeni, da uživa zelo močno podporo premierja Roberta Goloba.

Svojo kariero je začel v Mercatorju, nato je šel v Gorenje, zatem se je vrnil v Mercator in prevzel njegovo krmilo, nato pa spet v Gorenje na čelo podružnice na Dunaju.

Sašo Švigelj

13. Luka Mesec
minister za delo in socialo, podpredsednik vlade

Čeprav ni več koordinator stranke Levica, je še vedno oseba z največjim vplivom v stranki. Nova predsednica Asta Vrečko je dejansko njegova marioneta, tudi poslansko skupino ima večinoma pod nadzorom. Težave mu povzroča le levo krilo z neposlušnim poslancem Miho Kordišem na čelu, ki v državnem zboru najbolj sesuva projekte ministra Mesca.

Med njimi je prav gotovo najtrši oreh pokojninska reforma, ki bo zvišala upokojitveno starost na 67 let, ohranila pa 40-letno delovno dobo. Glede na to, da je pokojninska reforma spravila na ceste mnoge protestnike povsod po Evropi, je  lahko to tudi za Levico usodno potezo za izpad iz državnega zbora. Zlasti če bo Kordiš skupaj z nezadovoljnimi aktivisti civilne družbe ustanovil svojo stranko in z njo nastopil na volitvah.

Poleg tega je ključne projekte Levice podprla največja vladna stranka Svoboda, ki si jih bo v primeru uspeha prilastila, v primeru neuspeha pa pripisala Levici. Svoboda pa se z Levico veliko bolje razume kot z SD, kar tudi kaže na Mesečev vpliv v politiki.

14. Vojko Volk
državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost

Kot nekdanji diplomat in dolgoletni veleposlanik je bil v kabinetu predsednika vlade postavljen za mednarodno sodelovanje, po odhodu državnega sekretarja Antona Grizolda je prevzel še obrambno, nato pa po imenovanju Andreja Benedejčiča za veleposlanika pri Natu še nacionalno varnost. Tako je bil poleg direktorja Sove Joška Kadivnika glavni koordinator pri pogajanjih o usodi dveh aretiranih ruskih vohunov, ki sta bila potem del mednarodne izmenjave zapornikov med Zahodom in Rusijo.

Zaradi uspešne akcije sta se slovenskemu premierju Robertu Golobu javno zahvalila tako ameriški predsednik Joe Biden kot nemški kacler Olaf Scholz, nato pa se je slovenski vladi osebno zahvalil tudi direktor ameriške obveščevalne službe Cia William Burns, ki je oktobra obiskal direktorja Sove Kadivnika, premierja Goloba in državnega sekretarja Volka.

Večinoma deluje v ozadju, kar je značilnost za ljudi, ki so odgovorni za nacionalno varnost. Zaradi prozahodnih (proameriških stališč) je pogostokrat tarča kritik veljakov v koalicijskih SD in Levici.

15. Borut Jamnik
predsednik uprave SID banke

Po več kot enajstletnem vodenju Modre zavarovalnice je Borut Jamnik postal član uprave SID banke, ki jo je nato tudi prevzel, prejšnji predsednik Damijan Dolinar pa se je predčasno poslovil. Hkrati se je poslovil iz nadzornega sveta Krke, še prej pa iz NKBM, ki je zdaj v lasti madžarske OTP. V zadnjih desetih letih sodi med najbolj vplivne gospodarstvenike v Sloveniji.

Z novo vlado se je povečal tudi njegov vpliv, saj ima dobre zveze s premierjem Robertom Golobom in njegovim prvim gospodarstvenikom Žigo Debeljakom. Nekateri v SD so se ga skušali v preteklosti znebiti, a pri tem niso bili uspešni. Ima zelo dobre zveze z nekaterimi novinarji. V mladosti si je želel postati celo predsednik vlade.

Primož Lavre

16. Gregor Golobič
zakulisni vplivnež

Nekoč je bil generalni sekretar LDS, nato predsednik stranke Zares, ki je po volitvah 2011 ostala zunaj parlamenta. Formalno je zapustil politiko in se zaposlil v gospodarstvu, kjer si, kot sam temu pravi, »služi kruhek« v eni od hčerk nekdanje Ultre. Gre za družbo Imovation, ki je v lasti DZS Bojana Petana in družbe Margento s sedežem na Nizozemskem.

Kljub temu je še vedno vpliven v politiki, kar kaže njegov nedavni intervju v Mladini, v katerem je »sesul« načrtovano gradnjo Jeka 2 in jo primerjal z megalomanskim projektom Teša 6. Posledica tega intervjuja je bila, da je državni zbor umaknil že razpisani referendum o tem projektu, saj bi ga zaradi javne klime prav lahko izgubili. Pravzaprav ni jasno, kakšne politične namene je imel Golobič s to akcijo: ali morebitne negativne rezultate na referendumu izkoristiti za lastno vrnitev v politiko ali pa pomagati vzpostaviti kakšno politično alternativo sedanjemu premierju Golobu, s katerim že vrsto let nista v najboljših odnosih.

»Veliki in mali ptič« sta se po dolgih letih srečala, Golobič naj bi mu zaupal svoje nasvete, ki pa jih Golob nato ni upošteval. Tako naj bi ostala vsak na svojem (političnem) koncu.

17. Asta Vrečko
ministrica za kulturo in koordinatorka Levice

Stranko vodi v senci bolj vplivnega predhodnika ministra Luke Mesca. Kot največji uspeh delovanja v koaliciji šteje dvigovanje minimalne plače in zagotovitev 100 milijonov evrov za gradnjo novih stanovanj, kar bo v desetih letih, če bo postavka v proračunu ostala, pomenilo milijardo evrov.

Na področju kulture pa je najbolj odmevalo izplačilo 8346 evrov denarne nagrade pesnici Svetlani Makarovič, za katero sta računsko sodišče in urad za nadzora proračuna ugotovila, da je bilo nezakonito, KPK pa je primer predala policiji. Odmevna je bila tudi začasna selitev Drame v prostore na Litostrojski, za najem katerih bo ministrstvo do konca avgusta 2027 plačalo 2,8 milijona evrov.

Konec leta je vendarle pripravila novelo zakona o medijih, ki ga potrdila vlada, nato pa ga mora še državni zbor. Mediji nad njim niso najbolj navdušeni, čeprav so novelo zakona dolgo čakali. Levica se v okviru vlade zavzema tudi za zmanjšanje sredstev za vojsko in pomoči z orožjem Ukrajini, vendar na srečo pri tem doslej ni bila uspešna.

18. Andrej Ribič
predsednik uprave Darsa

Oktobra lani ga je nadzorni svet Darsa končno imenoval za predsednika uprave te družbe. Na ta položaj je čakal vse od imenovanja vlade Roberta Goloba, vendar se je odločila na tem položaju pustiti Valentina Hajdinjaka. Po njegovem odstopu pa je ta položaj začasno prevzel David Skornšek, ki tudi po imenovanju Ribiča za predsednika ostaja član uprave. Ribič je dolga leta vodil Elektro Ljubljana, od koder so ga razrešili v času zadnje Janševe vlade.

Po volitvah je prevzel nadzorni svet Elesa in bil imenovan v upravo Darsa. Velja za tesnega sodelavca premierja Goloba iz časov, ko je vodil Gen-I, pred volitvami je tudi veljal za glavnega kadrovika stranke, pozneje ga je dal Golob na stranski tir. Na koncu je vendarle dočakal obljubljeno nagrado za svojo politično lojalnost.

19. Tanja Fajon
ministrica za zunanje in evropske zadeve ter podpredsednica vlade

Afera o nakupu neuporabnih prostorov za sodno palačo na Litijski za skoraj osem milijonov evrov ni odnesla zgolj pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan, ampak tudi Tanjo Fajon s predsedniškega mesta v stranki. Na kongresu je podpirala Matjaža Hana in si opazno oddahnila, ko je bil izvoljen za predsednika stranke. Kljub temu je ohranila položaj podpredsednice vlade.

Na področju zunanje politike se je njen položaj okrepil z nastopom slovenskega predsedovanja Varnostnemu svetu OZN. Prav tako ostaja močan sogovornik na ravni EU, saj so jo socialisti želeli za slovensko komisarko. Na koncu je to mesto pripadlo Marti Kos, ki jo je predlagal premier Robert Golob. S tem si je oddahnil zlasti srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki Fajonove ne mara, saj pogosto opozarja na njegovo avtokratsko vodenje države.

Čeprav si je največ političnih zvez ustvarila kot evropska poslanka, se ni odločila za nastop na evropskih volitvah in raje vztraja v domači politiki. Nobeno presenečenje ne bo, če bo svojo kariero nadaljevala v diplomaciji.

20. Anže Logar
predsednik Demokratov in Platforme sodelovanje, poslanec

»Nekaj velikega« se je končno zgodilo. Novembra lani je ustanovil stranko Demokrati in jo prevzel. Ni pa mu uspelo ustanoviti še svoje poslanske skupine, saj mu je po sporu z Dejanom Kalohom zvesta ostala le še Eva Irgl. Ankete stranki za zdaj zelo dobro kažejo, saj naj bi bila tik za SDS in Svobodo. Največ glasov jemlje SDS in NSI, slednja bi zaradi Demokratov utegnila izpasti iz državnega zbora, zelo malo pa posega v sredino.

Če bo njena podpora ostala enako visoka, bo pred volitvami prava nočna mora za prvaka SDS Janeza Janšo, čeprav si težko predstavljamo, da bi odklonil koalicijo z njim, če bo spet sestavljal vlado. Še maja lani je Anže Logar pričakoval, da se bo na letošnjem kongresu SDS lahko potegoval za njenega predsednika, a so mu v stranki hitro pristrigli peruti.

Potem ko so ga izobčili iz vseh organov, mu odvzeli vsa mesta v delovnih telesih v državnem zboru in posadili v zadnjo poslansko klop, je lahko le še izstopil najprej iz stranke, nato pa še iz poslanske skupine.

Sašo Švigelj

21. Erik Brecelj
predsednik strateškega sveta za zdravstvo

Je vplivnejši od ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel, ki je bila tudi njegova izbira. Prejšnjega ministra Danijela Bešiča Loredana je premier Robert Golob po njegovem nasvetu odslovil. Znan je kot zdravnik, abdominalni kirurg, ki že vrsto let opozarja na anomalije v zdravstvenem sistemu, zaradi česar je doživljal politične pritiske vsakokratne vladne garniture.

Je medijsko izpostavljeni zagovornik potrebnih reform v zdravstvu. Fidesove stavke ne podpira, prav tako tudi ne večine stališč zdravniške zbornice, ki bolj kot paciente ščiti zdravniško elito. Konec leta je predstavil novelo zakona o zdravniški dejavnosti, ki delno ločuje javno zdravstvo od zasebnega, določa, kako se bodo delile in odvzemale koncesije, regionalno reorganizacijo in boljše nagrajevanje zdravnikov za dodatno delo v javnih zavodih.Če pa bodo želeli delati tudi pri zasebnikih, bodo morali z njimi skleniti pogodbo o delnih zaposlitvah.

Erik Brecelj je pred referendumom javno izrazil svoje nasprotovanje predlaganem zakonu o evtanaziji, a ga volivci žal niso dovolj poslušali.

22. Aleksander Mervar
direktor Elesa

Če kdo ni vedel za prvega človeka Elesa – že od leta 2013 sistemskega operaterja prenosnega omrežja – in predsednika Energetske zbornice Slovenije Aleksandra Mervarja, ga je imel priložnost spoznati po propadu referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne.

Šele takrat je bila objavljena njegova študija, ki naj bi služila kot podlaga za kar najboljšo strategijo slovenske energetike. Pripravil je ni za referendum oziroma politično debato, temveč za ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Njen zaključek: »Ni scenarija, ki nas brezskrbno pelje v prihodnost.«

Mervar, eden najboljših poznavalcev slovenske energetike, ne nasprotuje jedrski energiji, predlaga pa, da se nemudoma ustanovi delovna skupina na ravni vlade za male modularne jedrske reaktorje (SMR). Do leta 2028 bi se morali odločiti o podaljšanju obratovanja krške nuklearke do leta 2063, o gradnji JEK 2 ali morebitnih SMR.

23. Nataša Avšič Bogovič
vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda

Po izvolitvi Boruta Sajovica za obrambnega ministra je prevzela poslansko skupino največje vladne stranke, ki ima še vedno 40 članov. Toda že kmalu je nastal spor s kolegom Miroslavom Gregoričem, sicer nasprotnikom gradnje Jeka 2. Na seji odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki jo je vodila, jo je javno označil za predstavnico jedrskega lobija, pozneje pa naj bi se ji za izjavo opravičil.

Poleg poslanske skupine vodi tudi svet stranke. Nataša Avšič Bogovič je bila sodelavka sedanjega premierja že v družbi Gen-I, kjer je bila zaposlena pred volitvami. Izhaja iz politične družine. Njen pokojni oče Jože Avšič je bil dolga leta župan Brežic in poslanec LDS.

24. Marko Bošnjak
predsednik ESČP

Maja so ga kolegi sodniki izvolili za novega predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice; od leta 2022 je bil njegov podpredsednik. Ponaša se z eno najvišjih funkcij v evropskem sodnem sistemu, s čimer ne vpliva le na posamezne sodne odločitve, ampak tudi na javno mnenje, politične in zakonodajne odločitve državah članicah Sveta Evrope.

V začetku lanskega decembra je na Novi univerzi predaval na temo sodobnih trendov človekovih pravic. Izpostavil je, kako pomembno je, da se pravo človekovih pravic razvija v skladu z družbenimi spremembami, ter pozval prisotne k aktivnemu razmisleku o svoji vlogi pri ohranjanju teh vrednot. Posebno pozornost je namenil najprej vprašanju vpliva tehnologije na človekove pravice, predvsem izzivom, ki jih prinašata umetna inteligenca in nadzor, ter iskanje ravnotežja med zasebnostjo in varnostjo.

Drugo področje so podnebne spremembe kot vprašanje človekovih pravic: kako okoljska vprašanja vplivajo na pravice posameznikov in skupin. Nazadnje se je v predavanju lotil tudi pravice ranljivih skupin: poudarek je na pomembnosti zaščite manjšin, beguncev in drugih marginaliziranih skupin v sodobni Evropi.

Sašo Švigelj

25. Andrej Saje
predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof

Medijem zunaj cerkvenega okvira ne daje intervjujev, čeprav je bil svoje čase kot tiskovni predstavnik slovenskih škofov do novinarjev precej odprt. Njegovi siceršnji javni nastopi ne odmevajo (ena od izjem je bilo njegovo stališče do celibata), vse bolj pa izpostavlja problem pokopa posmrtnih ostankov žrtev, najdenih v breznu pod Macesnovo gorico; že predolgo so neprimerno shranjeni v eni od garaž kočevske komunale. Pred slabim mesecem se je po dveh letih sestal s predsednikom vlade.

Potem ko je koprski ordinarij Jurij Bizjak v škofijo sprejel iz jezuitskega reda izključenega Marka Rupnika, je dal vedeti, da se o tem ni posvetoval v Škofovski konferenci. Kot smo izvedeli, ga je zmotilo, da se na ta način jemlje verodostojnost boju proti (spolnim) zlorabam v Cerkvi.

Konec januarja so slovenski škofje za petih let pod Sajetovim vodstvom imenovali tričlansko neodvisno skupino za analizo preteklih primerov spolnih zlorab v Katoliški cerkvi v Sloveniji, devetčlansko strokovno skupino za zaščito mladoletnih in ranljivih oseb ter sedemčlansko skupino za preventivne dejavnosti v korist mladoletnim in ranljivim.

26. Jože Colarič
predsednik uprave in generalni direktor Krke

Letos bo dopolnil 70 let, na položaju predsednika uprave in generalnega direktorja Krke pa bo do konca leta 2027, ko sedanji upravi poteče šestletni mandat. Colarič Krko vodi že od leta 2004, ko je prevzel posle od svojega predhodnika Miloša Kovačiča. Agresija na Ukrajino Krkinega poslovanja na ruskem trgu ni prizadela, saj bo dolenjski farmacevt, ki proda na tujih trgih kar 94 odstotkov zdravil, lansko leto po njihovih ocenah zaključil z rekordne 1,89 milijarde evrov prihodkov, ki naj bi v letu 2025 dosegli že dobri dve milijardi.

Colarič, ki se v javnosti pretirano ne izpostavlja, je zaradi moči in uspešnega poslovanja podjetja, eden najbolj vplivnih in spoštovanih slovenskih menedžerjev. Tudi njega ne najdemo na seznamu sto najbolj bogatih Slovencev, a mu v življenju najbrž ničesar ne manjka, saj je njegova letna plača leta 2023 znašala kar 559 tisočakov neto.

27. Bojan Kumer
minister za okolje, podnebje in energetiko

Je eden tistih ministrov, ki res uživa vso podporo predsednika vlade. Nenazadnje se dobro  poznata, od leta 2009 je delal v podjetju Gen-I, kjer je bil dolga leta šef prav Robert Golob. Kumer je aprila predlagal zamik uvedbe novega sistema obračunavanja omrežnine za kar dve leti, vendar ga je svet agencije za energijo gladko zavrnil.

Spopada še ni konec: Golob in Kumer sta »zaradi besnih ljudi in obupanega gospodarstva« pred dnevi složno pozvala k uvedbi starega sistema obračunavanja omrežnine, svet agencije za energijo pa pozvala k odstopu. S tem sta tvegala nevarno poseganje v pristojnost agencije kot neodvisnega regulatorja. To varuje evropska zakonodaja.

Konec poletja je minister Kumer razkril katastrofalno finančno stanje Termoelektrarne Šoštanj: z novim letom sta bila ogrožena proizvodnja elektrike in ogrevanje za 35.000 tamkajšnjih prebivalcev. Pripravil je zakon, ki ga je sredi decembra sprejel državni zbor in ki naj bi preprečil najhujši scenarij, po katerem bi morala TEŠ in premogovnik v insolvenčne postopke. Z njim naj bi se ohranila socialno varnost zaposlenih in ogrevanje za prebivalce, javne ustanove in podjetja.

28. Blaž Brodnjak
predsednik uprave NLB

Od septembra lani ni več predsednik Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (AmCham), enega od pomembnih združenj predstavnikov kapitala, kamor je včlanjenih prek 400 podjetij. Brodnjak, kar je za pregovorno zadržane bančnike neobičajno, zelo rad nastopa v javnosti: deli svoje nasvete politiki in jo kritizira. Na čelu NLB, ki je leta 2023 po prihodkih presegla milijardo evrov, je že od leta 2016, zadnji petletni mandat predsednika uprave pa mu poteče sredi leta 2026.

Konec leta 2023 je imel v lasti 1700 delnic NLB, kar po sedanji borzni ceni znaša dobrih 217 tisoč evrov. Predlani je v NLB zaslužil 768 tisoč evrov bruto. Ni samo bančnik, rad se pohvali tudi s kmetovanjem na družinskem vinogradniškem posestvu Familija Estate v Halozah. V politiko, kjer so ga nekateri že videli kot nekakšnega tehničnega mandatarja, pa se (še) ne pusti zvabiti.

Sašo Švigelj

29. Joc Pečečnik
predsednik SBC

Njegov glavni vzvod vpliva je predsedovanju Klubu slovenskih podjetnikov (SBC), ki naj bi imel že 450 članov in katerega glavno poslanstvo je združevanje uspešnih lastnikov slovenskih podjetij, ki so do poslovnih rezultatov prišli na pošten način. V SBC, ki postaja najbolj glasen zastopnik interesov kapitala, si prizadevajo za izboljševanje poslovnega okolja v Sloveniji.

Do premoženja, ki ga ocenjujejo na 240 milijonov evrov, je prišel s prodajo podjetja Interblock, kjer se ukvarjajo z razvojem in prodajo igralnih avtomatov, ameriškemu skladu. Pečečnik ima po skupini Elektronček v lasti še nekaj drugih naložb, od bežigrajskega stadiona, polnilnice vode Costella, Golf Arburetum, tekstilnega podjetja Moda Mi & Lan, ki je končalo v stečaju..., a mu ti posli ne gredo tako dobro, kot so mu šli v igralništvu.

30. Rok Čeferin
predsednik ustavnega sodišča

Nekdanji odvetnik (v odvetniški družbi Čeferin in partnerji je bil eden od direktorjev) je pred dnevi iz rok Mateja Accetta prevzel predsednikovanje najvišjemu organu sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Je le prvi med enakimi, pričakujemo pa, da bo kot eden od ključnih sodnikov lahko vplival na večje zaupanje v sodno vejo oblasti. »Ne obstajata leva in desna skupina ustavnih sodnikov,« je dejal o svojih kolegih.

Glede na njegova stališča v pogovoru za Sobotno prilogo Dela, bi lahko sklepali, da ima – četudi je, kot pravi, iz partizanske družine, komunistične oblasti so po vojni po njegovih besedah zagrešile neodpustljive zločine – distanco tako do skrajnih desničarjev kot do skrajnih levičarjev. Ne le sovražni govor, temveč tudi molk zaradi politične korektnosti (ilustriral ga je na primeru migracij) o vprašanjih, pomembnih za javnost, se mu zdi v Sloveniji problem.

NADALJEVANJE LESTVICE 100 VPLIVNIH TUKAJ