UVODNA rudnik radomlje frantar zabret Igor Kupljenik Svet24.si

Razkošje slovenskih milijonarjev na 920 ...

lev Svet24.si

Popoln vodič po znamenju leva in njegovo vladanje...

schellenburg Necenzurirano

Kdo je plačal 8 tisoč evrov za kvadrat v ...

iztok seljak Saso Radej Reporter.si

»Do konca sprijeno!« Nemoralni slovenski ...

celje Ekipa24.si

S kom v 3. krogu evropskih kvalifikacij? Če ...

Tadej Pogačar, Urška Žigart Njena.si

Zaradi te poteze Tadeja Pogačarja se sprašujejo,...

tadej pogacar tour pm Ekipa24.si

Premalo? Ravno prav? Koliko je na Touru zaslužil ...

Slovenija

Dnevi, ko so Jankovića hoteli ubiti

Deli na:
Dnevi, ko so Jankovića hoteli ubiti

Foto: Bobo

Pisma iz emigracije: No, pa so mi pokvarili silvestrovanje, pa čeprav sem v emigraciji! Sem so mi sporočili, da je ljubljanski župan, kandidat za kandidata za možnega mandatarja in poslanec svoje liste Zoran Jankovič hudo ogrožen. Dobil naj bi nekaj pisnih groženj s smrtjo in menda tudi njegova družina.

Najprej mi je prišlo na misel, da ima gospod Janković zelo dober piar, se pravi svojo marketinško službo, ki ob pravnem trenutku potegne včasih tudi pravo potezo; če pozabimo na tisto nesrečo s kandidatko za predsednico državnega zbora. To piar sporočilo bi se bralo takole nekako: Zoran Janković mora biti predsednik vlade, ker je tako zelo dober, da mu grozijo celo s smrtjo! Potem pa sem skočil na internet in vsi mediji, ki kaj dajo nase, so pisali o menda resni ogroženosti gospoda Jankovića in to celo smrtni ogroženosti s pismi in elektronskimi sporočili. Kar je vsega obsojanja vredno! Ljudem se ne sme groziti s smrtjo, če pa se, potem je to hudo kaznivo dejanje.

Najraje bi tele zadnje besede požrl z računalnikom vred, ker ko sem jih zapisal, sem se takoj spomnil na Jureta Jankovića, sina gospoda Jankovića, ki je novinarju Financ Jaki Elikanu grozil s smrtjo, ata Zoran pa je rekel, da je kriv novinar, ki kar naprej nekaj piše o njegovi družini. Ker je bilo Jureta očitno premalo v hlačah, je ”daj, ubij tega” naročil kar nekemu meni neznanemu likvidatorju. Po informaciji o tem se policija ni kaj posebej zganila, ampak so nekaj dni kasneje k morebitni žrtvi poslali policista, da morebitno žrtev povpraša, kako je kaj. Elikan je seveda navaden državljan, malo poseben je le zato, ker je novinar in se zaradi njega seveda ni sestal tako rekoč policijski vrh države, da bi ocenil stopnjo njegove ogroženosti. Varovanje mu tudi po pravilih o funkcionarjih ne pripada, lahko bi samo zaprosil za dovoljenje za nošenje orožja. Recimo. Je pa vprašanje, če dobiš oroožni list zaradi družine Janković!

Policist Zlatko Gomilšek je leta 2006 z likvidacijo grozil Janezu Janši, takratnemu predsedniku slovenske vlade. Tožilci so proti policistu vložili obtožnico, izgubil je službo, kasneje jo je na delovnem sodišču dobil nazaj, sodnik iz Ormoža, ki naj bi o tem primeru razsojal, pa je obtoženemu pozabil vročiti obtožni predlog in stvar je zastarala. Nihče ni poročal, da se je zaradi te grožnje z likvidacijo sestal svet za nacionalno varnost, da je bila v polni bojni pripravljenosti slovenska vojska in da so specialne policijske enote dan in noč varovale predsednika vlade Še enkrat: predsednika vlade, ne kandidata za morebitnega kandidata za mandatarja. Celo v trenutni emigraciji sem posumil, da ima varovanje pred smrtjo dveh hitrosti – v enem primeru so organi hitri, v drugem pa počasni. Tako nekako. V primeru Janeza Janše so se ti isti mediji, ki se danes zgražajo zaradi groženj Jankoviću, veselo norčevali iz predsednika vlade še nekaj tednov, če ne celo mesecev. Človek policist, ki je Janši grozil, pa je še danes policist. Oborožen.

Pred kakšnima dvema mesecema sem na ljubljansko okrožno tožilstvo in policijo poslal podpisano ovadbo proti neznanemu storilcu, ki je na nekem internetnem forumu večkrat psihopatsko grozil, da je treba pobiti vse desničarje, posebej pa še…in je naštel kakšnih 15 imen znanih slovenskih politikov. Nič, njente, nobenega odmeva, na medij ni nihče od omenjenih povprašal po IP-ju tega človeka. Podpisoval se je pod psevdonimom partizan in se je zavzemal za likvidacije domobrancev v današnjih časih, kot da so kakšnega pozabili likvidirati leta 1945.

Pred dvema tednoma, ko sem šel iz službe, je nek tip oblečen v vojaško maskirno bundo in z nahrbtnikom siknil za moj hrbet, da me pusti pozdraviti ”marinec”. Ker človeka nisem videl, sem se obrnil in ugotovil, da gre za istega tipa (okrog 25 let, 165, na kratko postrižen), ki je avgusta meseca skorajda na istem mestu s pločnika fizično odrinil mene in Jožeta Možino in pri tem siknil ”golazen domobranska”. Zdaj, ko sem ga prepoznal, sem še enkrat vprašal, kdo da me pusti pozdraviti in je tip rekel dobesedno: ”Marinec, likvidiral te bom pa jaz.” Marinec je seveda psevdonim onega blogerja Kunstlja.

Takrat sem malo pomislil, če bi le šel na policijo, ampak, kdo pa sem jaz, da bi zaradi tega karkoli storili? Imajo namreč opravka z večjimi kriminalci – recimo s človekom, ki so mu podtaknili, da je storil kaznivo dejanje goljufije v višini 23 evrov. To sem seveda jaz. V tem primeru so v enem dnevu na moj dom poslali štiri (4!) policiste.

Kandidatu za možnega kandidata za mandatarja Zoranu Jankoviću seveda želim, da bi nekoč v prihodnosti umrl naravne smrti kot vsak povprečen Slovenec. Ne privoščim pa mu, da bi zaradi groženj, ki naj bi jih prejel, postal bolj popularen kot je v resnici, ker pač zdaj figurira kot žrtev. Sam pa bom še nekaj časa v emigraciji, da vidim, koliko resne so grožnje, ki jih Slovenci in Slovenke vsak dan pošiljamo drug drugemu. Kajti grožnje, da nam bodo zapravili Slovenijo in jo spravili na kolena, nam iz takratne koalicije KGB niso poslali, niti o tem ni nič vedela ne policija, ne vojska, ne tožilstvo in ne predsednik države. Še Milanu Kučanu se o takšni smrtni grožnji državi in državljanom ni niti sanjalo.