Kot je dejala za kanadsko mrežo CBC, jo je zgodaj zjutraj z novico zbudila hčerka. "Sredi noči sem seveda popolnoma pozabila na vse skupaj," je dodala.
Dodala je še, da je imela prestižno nagrado, ki jo bo 10. decembra skupaj s čekom za osem milijonov švedskih kron (916.000 evrov) prejela v Stockholmu, za ene tistih sanj, "ki bi se morda lahko uresničile, a se najverjetneje ne bodo".
Pisateljica je za CBC še dejala, da si navkljub nagradi verjetno ne bo premislila glede pisanja. Munrojeva je namreč letos v pogovoru za New York Times dejala, da se bo upokojila, zbirka kratkih zgodb iz leta 2012 "Dear Life" pa da je njeno zadnje delo.
V slovenskem prevodu smo leta 2010 dobili dve avtoričini deli: Sovraži me, rad me ima, dvori mi, ljubezen da, mož in žena sva, ki ga je izdala mariborska založba Litera ter Preveč sreče, ki je izšlo pri založbi Miš. "To se v slovenskem prostoru redno dogaja, da ko odkrijemo nekega avtorja, potem v roku nekaj mesecev izide več del," je za STA dejala urednica knjige, izdane pri Literi, Petra Vidali. Sicer le dva prevoda Munrojeve pripisuje tudi splošnemu stanju na slovenskem knjižnem trgu, kjer so izidi prevodnih knjig kratkih zgodb zelo redki.
Po besedah Vidalijeve je Munrojeva dobila nagrado mnogo prepozno, saj velja za klasičarko sodobne kratke zgodbe že vsaj 20 let, "ampak očitno je bil šele zdaj čas, da nagrado spet dodelijo ženski", je menila.
Mnogi Munrojevo primerjajo s pisavo A.P. Čehova in Raymonda Carverja. Z ruskim klasikom naj bi jo vezal način obravnave fenomena časa oziroma ukvarjanje s tokom časa, ki ga ne moremo ustaviti, a to se po mnenju urednice pojavlja pri vseh dobrih kratkih zgodbah.
Ena od posebnosti njenih del so glavni liki, ki so večinoma protagonistke. V začetnih delih so bila to mlada odraščajoča dekleta, pozneje pa tudi starejše ženske.
Delo Sovraži me, rad me ima, dvori mi, ljubezen da, mož in žena sva je avtoričina deseta zbirka. Knjiga je pri Literi še na zalogi, se pa Vidalijeva boji, da nagrada sama ne bo prispevala k dolgotrajnemu zanimanju za avtorico.
Švedska akademija Nobelovo nagrado za književnost podeljuje od leta 1901. Doslej so jo podelili 105-krat, prejelo pa jo je 109 avtorjev, saj sta si nagrado štirikrat delila dva pisatelja. Nagrado je doslej prejelo le 12 žensk, odklonila pa sta jo Boris Pasternak leta 1958 in Jean Paul Sartre leta 1964. Lani jo je prejel kitajski pisec Mo Yan.