Takšnega Kučana smo znova videli te dni, ko je bila javno objavljena sodba vrhovnega sodišča, da je KPK pri ugotavljanju premoženjskega stanja ljubljanskega župana Jankovića ravnala pravilno in zakonito. Ko gre za Kučanovega političnega ljubljenčka Jankovića in njegova sporna ravnanja, se Kučan kot običajno potuhne in zvito počaka, da gre politična nevihta mimo.
Podobno smo zaman čakali, da bi se Kučan oglasil ob aktualni aferi ob spornem lobiranju za imenovanje Igorja Šoltesa za direktorja državnega podjetja Uradni list. Šoltes je poleg Jankovića še eden glavni Kučanov politični ljubljenček, s katerim redno visi na različnih rdečih prireditvah, zato zanj veljajo drugačna merila kot za druge. Ni pomembno, ali je kaj spornega v zvezi s Šoltesom, pomembno je, da je Kučanov kader. Potem se bo Kučan znova pojavil na kakšni pasji procesiji, kot da se ne bi nič zgodilo in vsem pridigal, kaj je prav in kaj ni. Enkrat Kučan, vedno isti Kučan!
Kučan rad javno rohni in vsem po vrsti očita, da se ne izrečejo o ključnih vprašanjih v družbi in ne dvignejo glasu, ko gre za nepravilnosti, nezakonitosti in krivice: »Problem ni samo to, da se to dogaja, problem je, da tisti, ki vedo, kaj je res in kaj ne, molčijo in se ne uprejo taki raboti«. To so znamenite Kučanove besede o molku in spornih rabotah, ki jih je izrekel v intervjuju za Mladino oktobra 2017.
Seveda Kučan kot pravnik in politik zelo dobro ve, kaj pomeni sodba vrhovnega sodišča v zvezi z KPK in kaj vse je zagrešil njegov politični ljubljenček Janković, vendar kljub temu molči in se ne upre Jankovićevi raboti. Mediji so neštetokrat poročali o splošno znanih dejstvih, da je Janković po ugotovitvah KPK od nastopa županske funkcije leta 2006 večkrat kršil zakon o preprečevanju korupcije in ni pravočasno sporočal podatkov o svojem premoženjskem stanju, pri čemer je KPK za 208 tisoč evrov ugotovila izrazita korupcijska tveganja.
Vse te splošno znane Jankovičeve rabote so Kučanu še kako dobro poznane, vendar ne zahteva Jankovićeve politične odgovornosti. Prav tako Kučan ne zahteva, da se razčistijo okoliščine lobiranja za imenovanje Šoltesa za direktorja Uradnega lista. To je Kučanov zlagani obraz in to so Kučanova dvojna merila, ki jih uveljavlja že od starih partijskih časov naprej – ko gre za politične nasprotnike, se takoj javno oglasi, zahteva odgovornost, politične sankcije in kazen, medtem ko o rabotah članov svojega klana ne spregovori. In to kljub temu, da zelo dobro ve, kaj je res in kaj ni, kaj je prav in kaj ne!
Kučan se že celo večnost rad razglaša za »očeta naroda«, nekakšno politično in moralno avtoriteto, ki nam od pamtiveka soli pamet o vrednotah demokracije in politični kulturi: »Sodim, da je na pojave nezakonitega delovanja treba opozoriti takoj, preden to postane vsakodnevna praksa.« To so zlajnane Kučanove besede, ki jih je kot predsednik države izrekel že davnega aprila 1994 v državnem zboru o tedanjih političnih razmerah v državi. Takrat je Kučan seveda govoril o svojih političnih nasprotnikih.
Članom Kučanovega klana in njegovim političnim favoritom je na čelu z Jankovićem in Šoltesom dovoljeno vse tisto, kar je drugim prepovedano. V Sloveniji nimamo demokracije, ampak kučanokracijo!
Zato danes ob sodbi vrhovnega sodišča o KPK in Jankovićevih rabotah iz Kučanovih usta ne bomo slišali enakega svarilnega poziva: »Sodim, da je na Jankovićeve pojave nezakonitega delovanja treba opozoriti takoj, prede to postane vsakodnevna praksa«. Kaj takšnega od Kučana ne bomo nikoli dočakali. Prav tako ne Kučanovega javnega poziva Jankoviću, naj zaradi rabot nemudoma odstopi z mesta ljubljanskega župana. Za Kučana velja nasprotno: ko o Jankovićevih spornih dejanjih molči, jih dejansko legitimizira in spodbuja, da postanejo vsakodnevna praksa.
A briga Kučana za vse to, on bo raje z Jankovićem in Šoltesom redno objahal revolucionarne praznike, na katerih Janković hvali koncerte Svetlane Makarovič z naslovom Nosil bom rdečo zvezdo. Ista Makarovićeva Jankoviću že dolgo vrača usluge, in to vse od časov, odkar se je Janković znašel pod lupo protikorupcijske komisije. Tako je Makarovićeva decembra 2013 v intervjuju za Žurnal24 razložila, zakaj je tako: »Me ne zanima, kje je dobil denar, zaradi mene ga je lahko tudi ukradel. On ne grabi zase, temveč, kot se reče, 'pola sebi, pola šarcu daje'.« (7. 12. 2013)
Manjka samo še znameniti stavek kolumnista Mladine Janka Lorencija, enega od dolgoletnih Kučanovih medijskih malikovalcev, ki je decembra 2010 ob Jankovićevi ponovni izvolitvi za župana Ljubljane zapisal »toda če politik že ni pošten, naj bo vsaj učinkovit.« Ja, za vse druge se zahteva poštenost, samo za Jankovića pa ne!?
Za člane Kučanovega klana tako in tako že od nekdaj veljalo ena pravila, za ostale državljane druga. Takšna je pač Slovenija po Kučanu že od partijskih časov dalje. Tako je Kučan v času vstopanja v EU člane svojega klana združil v razvpitem Forumu 21 in rohnel, da moramo zaščititi nacionalni interes in slovenskih podjetij ne smemo prodati tujcem. Ko je kasneje znani forumaš Herman Rigelnik zagrešil »veleizdajo« Kučanovega nacionalnega interesa in svoj delež v Proteju za mastne milijone prodal tujcem, Francozom, je Kučan znova molčal in Rigelnika ni javno napadel ali izključil iz Foruma 21.
Podobno danes molči o kazenskih ovadbah zoper vplivnega forumaša Stojana Petriča. To za Kučana seveda ni problem. On bo raje v Dnevniku branil gradbince iz Foruma 21 v zvezi z gradnjo drugega tira. In pika! Kučan ne bo razpravljal niti o spornih aneksih pri gradnji drugega tira in drugih medijsko odmevnih gradbenih poslih, s katerimi so povezani gradbinci iz njegovega Foruma 21. Na njihove rabote ne bo javno opozoril, preden postanejo vsakodnevna praksa.
Članom Kučanovega klana in njegovim političnim favoritom je na čelu z Jankovićem in Šoltesom dovoljeno vse tisto, kar je drugim prepovedano. V Sloveniji nimamo demokracije, ampak kučanokracijo!
