Šarec je ta teden sam umaknil svojega ministrskega kandidata Tugomirja Kodeljo, medtem so drugi sporni kandidati gladko šli skozi. Ker mora Šarčeva vlada priseči čim prej in za vsako ceno, se pri predstavitvi Šarčevih ministrskih kandidatov dominantni mediji večinoma ne ukvarjajo z zares spornimi kandidati.
Če bi mediji vsaj malo opravili svojo osnovno nalogo, da gledajo pod prste oblasti, bi morali zaradi že znanih afer takoj zagnati vik in krik ob ministrskih kandidatih, kot so Miro Cerar, ministri iz njegove SMC in tudi drugi člani nekdanje Cerarjeve vlade. Da ne govorimo o Alenki Bratušek. To se seveda ni zgodilo in se tudi ne bo. Ker naši dominantni mediji levim oblastnikom ne gledajo pod prste, ampak so propagandni podaljšek te oblasti.
Zato ne preseneča, da se je odhajajoči premier in bodoči zunanji minister Cerar prejšnji teden ob zadnjem uradnem fotografiranju svoje vlade hvalisal s svojimi neobstoječimi uspehi. Resnica je nasprotna. Cerar je bil zanič premier, ki ni sprejel nobene omembe vredne strukturne reforme. Cerarjeve vlada je jahala na sistemskih spremembah prejšnjih vlad, ki jih je isti Cerar pred vstopom v politiko rušil.
No, Cerarju je treba pripisati vsaj »zaslugo«, da je v svojem mandatu najbolj znižal politično kulturo v Sloveniji, za funkcijo zunanjega ministra pa je povsem neprimeren. Druge poziva k spoštovanju mednarodnih zavez, medtem ko jih je sam kot premier redno kršil?! Celo odstopil je zaradi nestrinjanja s sodbo sodišča in s hkrati tolkel po prsih, da je zgleden pravnik! Zaradi njegove odkrite sovražnosti do sosednje Hrvaške se lahko samo bojimo, da bo kot zunanji minister sprožil vojno s Hrvaško ali kakšno drugo sosedo.
Zdravko Počivalšek je še en zelo kontaminiran Cerarjev kader, ki zaradi nedavno razkrite afere v zvezi z neregistriranim lobistom Janezom Zemljaričem ne bi smel nikoli več videti ministrskih prostorov. Fotograf Reporterja Primož Lavre je leta 2016 posnel nekdanjega šefa Udbe in sedanjega poslovneža Zemljariča pred ministrstvom za gospodarstvo, ki ga vodil minister Počivalšek.
V zvezi z lobiranjem Zemljariča pri Počivalšku je komisija za preprečevanje korupcije (KPK) jasno ugotovila, da Zemljarič ni registriran lobist, da ni imel pooblastil za zastopanje podjetij in bi moral zato Počivalšek zavrniti stik z Zemljaričem ter o tem poročati KPK. Šarec bi moral zaradi lobistične afere Počivavška za vedno postaviti pred vladna vrata! Zgodilo se je ravno nasprotno: Počivalšek bo še naprej minister, neregistrirani lobisti vseh barv pa že odpirajo šampanjce!
Ena od največjih sramot iz Šarčeve ministrske liste je Jure Leben, dosedanji sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in bodoči minister za okolje in prostor, ki bi ga Šarec moral takoj odsloviti in od Cerarjeve SMC zahtevati drugega kandidata. Šarec je namreč zatrjeval, da nima kupljene diplome, medtem ko bo v svojo vlado sprejel Lebna, ki je leta 2014 zaslovel kot lažni magister, saj se je predstavljal z lažno izobrazbo.
Zaradi pritiskov javnosti je Leben takrat odstopil z mesta sekretarja, Cerar pa je ob njegovem odstopu dejal, da bi »lahko na neki način pomenilo motnjo v delu ministrstva in vlade«. Potem so na to »motnjo« vsi kot na ukaz pozabili, ko je Cerar konec 2016 Lebna oživel iz politične smrti in ga imenoval za sekretarja na ministrstvo za infrastrukturo, zadolženega za drugi tir.
To je očitno še manjša »motnja« za Šarca, ki je spornega Lebna brez ugovorov sprejel za svojega ministra in s tem jasno pokazal, da tudi njemu ni niti malo mar za javno znane afere njegovih ministrov. Kaj šele bo, ko priplavajo na plan nove svinjarije o članih Šarčeve vlade? Bo potem povedal kakšen vic in navrgel, da ne oponaša Drnovška!?
Alenka Bratušek je zagotovo ena od najbolj kontaminiranih političark. Za premierko jo je nastavil Milan Kučan, s premierskega mesta je odstopila, ko jo je leta 2014 obiskal Kučan.
Karl Erjavec spada med najbolj kontaminirane ministre Cerarjeve vlade z oznako Lesi se vrača, saj bo pod Šarcem spet zasedel stolček ministra za obrambo, ki ga je zasedal že v prvi Janševi vladi. Šarca vse Erjavčeve afere in nesposobnost kot zunanjega ministra niti najmanj ne motijo, čeprav je Erjavec v zvezi z arbitražo zavozil vse, kar se je zavoziti dalo.
Še manj Šarca moti Erjavčeva neustreznost za obrambnega ministra. Slovenija je članica zveze NATO, Erjavec pa je tesno povezan s Putinovo Rusijo. To se je še dodatno potrdilo med letošnjo volilno kampanjo, ko je ruski ambasador v Sloveniji neposredno podprl Erjavca. Ampak Šarcu več kot očitno dol visi, komu bo pod Erjavcem podrejeno obrambno ministrstvo – Putinu ali Natu?
Povsem kontaminirana je tudi dosedanja obrambna ministrica Andreja Katič. Ministrica je redno hodila po partizanskih pasjih procesijah, čas pa je našla tudi za lobi energetike. Sicer je Katičeva pomembna izpostava lobija zveze borcev, za kar jo je Šarec nagradil s stolčkom ministrice za pravosodje. Bo odslej zakone pisal šef zveze borcev Tit Turnšek, da bo kazenski zakonik spet sredstvo za obračunavanje s političnimi nasprotniki, kot je to veljalo v Jugoslaviji v skladu z nekdanjo doktrino Ljuba Bavcona, danes pa to velja v Turnšku prijateljski Venezueli?
Alenka Bratušek je zagotovo ena od najbolj kontaminiranih političark. Za premierko jo je nastavil Milan Kučan, s premierskega mesta je odstopila, ko jo je leta 2014 obiskal Kučan. Njena velika afera je bila samokandidatura za evropsko komisarko, vendar so na to vsi pozabili – s Šarcem na čelu. Saj gre vendarle za Kučanovo varovanko! Zdaj bo v Šarčevi vladi ministrica za infrastrukturo, kjer bo skrbela za ključni projekt gradbincev iz Kučanovega Foruma 21, drugi tir, pa tudi za številne druge nepotrebne infrastrukturne projekte, s katerimi se je hvalisala na predstavitvi ta teden. Davkoplačevalci se lahko spet primemo za denarnice.
Povsem v nasprotju s Šarčevem predvolilnim geslom »Čas je za novo generacijo« smo dobili stare kadre, za katerimi se kot rep vlečejo stare afere in so utelešenje tako imenovane globoke države. Sam Šarec se je pred volitvami hvalil, da nikomur ni nič dolžen in da mu to omogoča nekakšen nov začetek, vendar si je za ministre izbral kandidate, ki so dolžni na vse strani. Zato je vsem lahko jasno kot beli dan, da Šarčeva beseda ni vredna piškavega oreha. Je zgolj še en šarcizem. Na račun državljanov, kakopak!