Mašno oblečene Licjotove so pod stražo odvedli skozi vas in dol k mlinu ob Nadiži, kjer zavije steza na Robidišče, druga pa v Prosnid. Usmerili so se v Prosnid. Po pripovedovanju vaščanov Prosnida so jih zaprli v enega od senikov pod vasjo. Tam so jih imeli zaprte vso noč do popoldneva drugega dne. Ali se je z njimi kdo pogovarjal in kaj, ni znano. Očividec, domačin iz Prosnida, je povedal Ložanom (prebivalcem vasi Logje), da je celo govoril z njimi in jim svetoval, naj pobegnejo, toda temu naj bi se odločna gospodinja, mati in žena uprla, rekoč: »Nimamo zakaj bežati, bodo že zvedeli, da smo nedolžni. Če pa utečemo, porečejo, ali ste videli, da je res, tako kot so bili osumljeni in izdani.«

Nekateri ljudje iz Prosnida so povedali, da so naslednjega dne trije fantje iz Prosnida skrivaj z italijanskimi daljnogledi opazovali dogajanje – vse tri so odgnali na previs nad potokom Legrada (desnim pritokom Nadiže). Vsakega posebej so ubili s strelom v glavo in ga pahnili globoko v prepad ob Legradi. Tam so jih potem zasilno zagrebli v plitvo jamo, da jih ne bi odnesel v deževju narasel potok.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN V TRAFIKI24