V dneh, ko tibetanski duhovni in verski voditelj, dalajlama Tenzin Gjaco, praznuje 90 let, so se napetosti med njegovimi privrženci in Pekingom ponovno povečale. Kitajska, ki si je leta 1950 nasilno priključila Tibet, že leta grozi, da naslednji dalajlama ne bo reinkarnacija svojega predhodnika po razsvetljenju tibetanskih duhovnikov, ampak bo izbranec komunistične partije, ki očitno želi imeti popoln nadzor tudi nad reinkarnacijo

V Zagrebu se je v soboto zvečer na koncertu kontroverznega pevca Marka Perkovića Thompsona po ocenah organizatorjev zbralo 504.000 ljudi. O večjih incidentih niso poročali, policija je sporočila, da je v soboto pridržala 123 ljudi, večinoma zaradi posedovanja pirotehničnih sredstev.

V ameriški zvezni državi Teksas je število smrtnih žrtev hudourniških poplav naraslo na najmanj 59, je danes sporočil namestnik guvernerja Teksasa Dan Patrick. Oblasti so pred tem sporočile, da je med mrtvimi 15 otrok, skoraj 30 pogrešanih otrok pa reševalci še iščejo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Milijarder Elon Musk je v soboto sporočil, da je ustanovil novo politično stranko z imenom Ameriška stranka, s katero naj bi se uprl temu, kar je označil za enostrankarski sistem v ZDA. Na svojem družbenem omrežju X je obljubil, da bo ljudem vrnil svobodo.

Sta se Janez Janša in Urška Bačovnik v Zagrebu drla ustaški pozdrav »Za dom spremni«? Prvak SDS in soproga sta se udeležila koncerta razvpitega hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona na zagrebškem hipodromu.

Nedavni ameriški napadi na Iran so po ocenah obveščevalcev obrambnega ministrstva ZDA jedrski program islamske republike vrnili za približno dve leti nazaj, je v sredo dejal tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell, poročajo tuje tiskovne agencije.

Evropska komisija na čelu z njeno predsednico Ursulo von der Leyen se bo prihodnji četrtek na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta soočila z glasovanjem o nezaupnici, poročajo tuje tiskovne agencije. Možnosti, da bi nezaupnica uspela so majhne.

Vročinski val, ki pesti velik del Evrope, se bo po napovedih danes začel umirjati. Z zahoda namreč nad staro celino prihaja nekoliko hladnejša vremenska fronta, ki naj bi temperature spustila pod 30 stopinj Celzija. V Franciji sta medtem zaradi vročine umrla dva človeka, dve trupli pa so našli tudi na pogorišču gozdnih požarov v Kataloniji.

Ameriška zvezna policija FBI namerava zaradi strukturnih težav svoj sedež iz zgradbe J. Edgarja Hooverja v Washingtonu preseliti v zgradbo Ronalda Reagana, ki leži le nekaj ulic stran, je v torek sporočila agencija. Iskanje primernega prostora za nov sedež FBI je trajalo več let.

Na Danskem bodo v skladu z danes uveljavljeno spremembo zakonodaje na služenje vojaškega roka lahko vpoklicali tako moške kot ženske. Če se ne bo javilo dovolj prostovoljcev, bodo preostale ob dopolnjenem 18. letu starosti za 11-mesečno urjenje izžrebali.

Policija v Istanbulu je v ponedeljek prijela štiri sodelavce turške opozicijske satirične revije LeMan zaradi domnevne objave karikature preroka Mohameda. Pred uredništvom revije se je zvečer zbralo več sto protestnikov, ki so pozivali k maščevanju. Posredovala je policija, ki je danes preventivno zaprla središče največjega turškega mesta.

Milijarder Elon Musk je v ponedeljek na svojem družbenem omrežju X znova ostro kritiziral predlog zakona o proračunu in davčnih olajšavah, ki ga trenutno obravnava ameriški senat. Oglasil se je tudi ameriški predsednik Donald Trump in se obregnil ob višino vladnih subvencij, ki jih prejema Musk.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je bilo minuli teden tarča sofisticiranega kibernetskega napada, je v ponedeljek sporočilo haaško sodišče in dodalo, da so ga zajezili. Gre za drugi tovrstni napad na ICC v dveh letih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruski predsednik Vladimir Putin si želi podvreči vso Ukrajino, je med današnjim obiskom v Kijevu dejal nemški zunanji minister Johann Wadephul. Na srečanju z ukrajinskim kolegom Andrijem Sibiho je povedal še, da si Nemčija in Ukrajina prizadevata za okrepitev sodelovanja na področju obrambe.

Južna Evropa je še naprej v primežu vročinskega vala s temperaturami, ki so ponekod presegle 40 stopinj Celzija. Zaradi ekstremne vročine so oblasti marsikje izdale vremensko opozorilo. V Franciji so razglasili oranžni alarm za 84 departmajev, vrhunec pa pričakujejo v sredini tedna. Z vročino se spopadajo tudi na Iberskem polotoku in v Italiji.

Policija v Srbiji je v nedeljo, dan po množičnih protivladnih protestih, pridržala več študentov zaradi domnevne priprave dejanj proti ustavni ureditvi in varnosti države. V odgovor na aretacije so demonstranti v Beogradu in drugod oblikovali nove blokade, ki pa jih je policija ponoči odpravila.

Vojne, nasilje, spopadi, grožnje, atentati, obtožbe o genocidu … v poplavi šokantnih in tragičnih novic z Bližnjega vzhoda imamo občutek, da je ta del sveta sinonim za nedemokratični, avtokratski in konfliktni način urejanja družbenih vprašanj in da so bližnjevzhodne države od Turčije do Jemna, od Egipta do Irana, vse po vrsti skregane s človekovimi pravicami, svobodo tiska, da imajo volitve le za okras, medtem ko v resnici vse odločitve sprejemajo monarhi, generali ali verski voditelji.

Pogosto me znanci in prijatelji sprašujejo, za kaj pravzaprav gre zadnjih osem mesecev v Srbiji. Je to razkol med desnico in levico? Je to morda spopad med proevropskimi in proruskimi silami? Je to odnos med militantnim nacionalizmom in liberalno strpnostjo? Odgovor ni lahek. Rekla bi, da je ta državljanski upor precej različnih političnih in ideoloških barv. Gre tudi za vsakega po malem od prej naštetega. A skupni imenovalec tega državljanskega upora, pod vodstvom študentov, je, da gre za upor razsvetljenstva proti primitivizmu.

V sredo zjutraj se je svetovni epicenter kapitalizma zbudil in v grozi ugotovil, da se New Yorku obeta socialistični župan. Na izbiranju, kdo bo demokrate jeseni zastopal na županskih volitvah, je demokratični socialist Zohran Mamdani premagal druge izbrance politične, medijske in finančne smetane. Slednja je med ogorčenim grčanjem že začela pakirati prtljago, sporočilo Newyorčanov pa odmeva v že tako razmajani demokratski stranki.

Mašne obleke, nasmejane evropske ministrice in ministri, bruseljski komisarji in drugi visoki gosti. Vsi so se 14. junija 2025 zbrali ob idilični reki Mozeli v Luksemburgu, na tromeji te male in uspešne države z mnogo večjima sosedama, s Francijo in Nemčijo. Kajti tukaj, na tej tromeji, blizu mesteca Schengen, so na krovu rečne ladje Marie-Astrid 2 pred štirimi desetletji, točneje, 14. junija 1985, ministri Nizozemske, Belgije, Luksemburga, Francije in Nemčije podpisali sporazum o prostem prehajanju meje brez osebnih kontrol.