Revija Reporter

Slovenija stran 2999

Prostor pod soncem

Prostor pod soncem

Slavni Cezanne je zgolj štiri leta pred smrtjo na obrobju Aixa zgradil svoj slikarski atelje, kjer so nastala zadnja pomembnejša dela. Joan Miro je imel kar dve taki ustvarjalni rezidenci, Son Abrines in Son Boter. Marsikateri mlad umetnik sredi Ljubljane pa je lahko vesel že, če ima na nekaj najetih kvadratnih metrih vodo, da lahko v njej umije svoje čopiče. Umetniški ateljeji očitno postajajo vse težje dosegljivo razkošje jutrišnjega dne. Na spletni strani English Forum Switzerland mlad slikar po oglasu išče atelje, v katerem bi lahko ustvarjal. Ni zahteven, pripravljen ga je celo deliti s kom, ki ustvarja samo podnevi ali samo ponoči. Namesto morebitne ponudbe ali razumevajočih Švicarjev, ki bi mlademu umetniku po ugodni ceni ponudili delovni prostor, pa je na oglas odgovori še več drugih umetnikov, ki v na novo nastajajoči švicarski metropoli sodobne umetnosti prav tako iščejo prostor za ustvarjanje. Na drugem koncu sveta,v New Yorku,ves svoj gnev nad usodo,ki ga je doletela, na spletni dnevnik izlije mlad umetnik Shawn, češ da je New York edino mesto na svetu, kjer je res nemogoče najti ustrezen atelje; bodisi da je sploh primeren za delo v njem (pogosto je problem ta, da primerni prostori nimajo vodovodne napeljave)bodisi da je cena realno postavljena. Kaj šele da bi mesto razpolagalo z velikimi prostori,kjer bi lahko ustvarjalo več umetnikov. Samooklicana svetovna kulturna prestolnica rezidenčnih umetnikov bi tako lahko že čez kako desetletje z izključno luksuznimi ateljeji izgubila ustvarjalni naboj, ki mestu daje poseben življenjski utrip. Tudi sodelovanja umetnikov z različnimi turističnimi agencijami,ki v svetovnih metropolah od ateljeja do ateljeja vozijo zvedave, umetniško navdihnjene turiste, že dolgo niso nič novega. In prav daleč od tega ni niti Slovenija oziroma Ljubljana. Bodo tudi naši umetniki morali za lastno preživetje namesto svojih del prodajati svojo zasebnost? Od Poncija do Pilata. Razmere so še posebno žgoče za mlade, še neuveljavljene umetnike, obsojene na življenje izključno v mestu. Da bi se lahko uveljavili, morajo ustvarjati. Da bi imeli prostor za ustvarjanje, potrebujejo denar oziroma morajo prodati kako delo. A če ga nimajo kje ustvariti, ga tudi prodati ne morejo. Začaran krog, ki nemalokrat pripelje do tega, da marsikateri nadarjen umetnik preprosto vrže puško v koruzo in se posveti bolj donosni dejavnosti. O izkušnjah z iskanjem primernega delovnega prostora smo povprašali tudi mlado diplomirano slikarko Bredo Čuk, sicer članico neformalne umetniške skupine 12. poteza, ki se je v javnosti predstavila z že nekaj odmevnimi projekti. Pravi, da bi brez ateljeja zelo težko ustvarjala. In ker živi v hiši, ima prostor. Največja težava, če nimaš primernega prostora, pa je, kot pravi, ta, da moraš vsakič sproti pospravljati slikarsko opremo, orodje (če morda ustvarjaš v kuhinji) in potem spet vse na novo postavljati. »Pa je še veliko drugih, pozitivnih zadev. V ateljeju si skoncentriran res samo na delo. Navdih pa dobiš kjerkoli, pri tem ne gre za atelje. Atelje je le tvoj delovni prostor, kjer navdih preneseš na platno oziroma v kak drug medij. Ustvarjaš lahko kadarkoli in ni treba za sebojj pospraviti. Vse imaš pri roki.« Ugotavlja, da je še boljše, če je v ateljeju več ljudi, saj tako lahko dobiš kako kritiko, lahko debatiraš in se zabavaš z drugimi. Pri tem pa se začnejo težave tudi za 12. potezo kot umetniško skupino. »Mi bi kot skupina nujno potrebovali skupen atelje. Za skupno delo, za hranjenje slik, za shode. Ker smo malo nametani po Sloveniji, bi bilo najprimernejše dobiti prostor v Ljubljani. Prostor iščemo že več let, pa ga še kar nismo našli, vsaj takega, ki bi nam ustrezal, ne. Torej dovolj velikega, z vodo in straniščem in, jasno, za primerno ceno. Ampak ponudbe skoraj ni oziroma se to obravnava kot poslovni prostor. Kakšne so cene, pa se ve. Obrnili smo se tudi na MOL, z več pisnimi prošnjami, a tud brez uspeha. Zadeva se zaplete, ker nismo formalna skupina, še pri papirjih. Pa tudi ateljejev nimajo dosti na voljo. Imajo pa kup drugih prostorov, ki bi bili več kot primerni, ampak so spet poslovni.« VEČ V TISKANI IZDAJI

Malo mesto velikih tajkunov

Malo mesto velikih tajkunov

Lestvica stotih nabogatejših Slovencev kaže, da je ljubljanska družba BTC (blagovno trgovinski center) pravo igrišče novodobnih slovenskih tajkunov. Levji delež podjetja imajo v lasti predsednik uprave Jože Mermal in člani Helena Petrin, Andrej Repina ter Marko Žehelj, ki so uvrščeni med 28. in 56. mestom stotih najpremožnejših. Nedavna sodba višjega sodišča izničuje sklep o zmanjšanju kapitala BTC iz leta 2001, ključen za njihov menedžerski prevzem podjetja, kar jih dela precej živčne. Razvpita zgodba lahko dobi presenetljiv preobrat. Jože Mermal, ki je že petnajst let na čelu BTC, ima v lasti približno 12 odstotkov družbe, po oceni revije Manager gre za slabih 33 milijonov evrov. Sledita mu Helena Petrin, generalna sekretarka podjetja, in Andrej Repina, finančni direktor, vsak s približno devetodstotnim deležem oziroma 23 milijoni evrov. Tehnični direktor Marko žehelj ne zaostaja preveč z dobrimi 19 milijoni evrov deleža, družina Prebil jih ima po oceni 18 milijonov, razvpiti Edvard Oven, nekdanji direktor Stanovanjskega sklada in nekdanji član nadzornega sveta BTC, je z enajstimi milijoni evrov deleža v BTC-ju na koncu lestvice stotih premožnežev. Na začetku prejšnjega leta so si Mermal, Petrinova in Repina oddahnili, saj se je zoper njih ustavil kazenski postopek,v katerem jim je tožilstvo očitalo zlorabo položaja pri prevzemu BTC. Najprej je okrožno sodišče pod predsedstvom sicer dobrega sodnika Zvjezdana Radonjića ustavilo preiskavo zoper njih, ker »se v preiskavi ni potrdila utemeljenost suma kaznivih dejanj«, na koncu pa je vodja gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča »zamudil« tridnevni rok zoper odločitev sodišča. Zato je bil kmalu zatem odstavljen z mesta tožilca, ni pa se mu skrivil niti las na glavi. Kljub temu po mnenju poznavalcev trojica niti brez zatajitve tožilca ne bi bila obsojena, ker jim tožilci, sposobni kot so, ne bi mogli dokazati zlorabe položaja. Toda lanskega decembra je kot strela z jasnega udarila sodba višjega sodišča v Ljubljani, ki je deloma ugodilo tožbi malega delničarja Gordana Šibiča (družba FI.COM), in sklep skupščine delničarjev o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe iz 17. decembra 2001 po več kot sedmih letih razglasilo za ničen. Preostale tri sporne sklepe s te skupščine (o umiku delnic BTC z borze, spremembah statuta in izvolitvi dveh članov nadzornega sveta) pa vrnilo prvostopnemu sodišču v novo obravnavo. Postavlja se vprašanje, kakšne posledice bo imela sodba višjega sodišča in ali so milijoni z goljufijo pridobljenih evrov tajkunov iz BTC vendarle ogroženi. VEČ V TISKANI IZDAJI

Iz Finske z ljubeznijo

Iz Finske z ljubeznijo

Že domenjeni “posel stoletja” s Sistemsko tehniko in njenim lastnikom, dolgoletnim članom liberalne demokracije Zdenkom Pavčkom, ki vodi tudi Viator & Vektor, je po volitvah, ki jih je LDS izgubila, propadel. Dobila ga je Patria oziroma Gorenje. Eldeesovci so se najprej prek predsednika odbora za obrambo Antona Anderliča in nato Milana M. Cvikla, ta je medtem prestopil iz LDS v SD, lotili vztrajnega razčiščevanja posla nakupa oklepnikov 8 x 8, vrednega skoraj 300 milijonov evrov. Predsednika uprave finske Patrie Jorma Wiitakorpija je na obisku v Sloveniji ponovil besede obrambnega ministra Karla Erjavca, da je pobuda za preiskavo podkupovanja na Finskem prišla iz Slovenije, sprožili pa naj bi jo člani LDS, ki so “prestopili v drugo stranko.” Po sredinem obisku predsednika uprave finske Patrie Jorma Wiitakorpija nismo zvedeli kaj več o kriminalistični preiskavi, ki zaradi suma podkupovanja poteka na Finskem, smo si pa lahko ogledali tovarniške prostore Gorenja oziroma njegovega podjetja Indop d. o. o. v Šoštanju. Wiitakorpi je povedal, da je bilo doslej zaslišanih pet uslužbencev Patrie, med katerimi je eden še v priporu. Po njegovem je bila preiskava sprožena iz Slovenije, vendar tudi on tako kot tudi minister Erjavec za to mnenje ne more ponuditi dokazov. Vodstvo Patrie je na pogovorih na obrambnem ministrstvu izrazilo sum, da je preiskavo spodbudila konkurenca, predsednik uprave Patrie pa je ob tem še enkrat opozoril na dejstvo, da je “nekdo iz konkurence” postal izvedenec preiskovalne orožarske komisije. Mislil je seveda na profesorja strojništva dr. Ivana Pribila, ki je začel sodelovati s preiskovalno komisijo, čeprav je nekaj tednov prej postal član uprave Viator & Vektorja. Z Zdenkom Pavčkom sedita torej za isto mizo. Erjavcu se zdi nenavadno, da Kosova protikorupcijska komisija ni v tem našla nič koruptivnega. Wiitakorpi se boji, da bi njihova ponudba patrij za našo državo prišla v roke konkurence, ta pa bi jo lahko izrabila v poslih oziroma razpisih v drugih državah. Zatrjuje, da v nobenem razpisu ni videl konkurenčne ponudbe. Dogovorjeno naklučje? Direktor Viator & Vektorja Zdenko Pavček je na očitno dogovorjeno vprašanje članice preiskovalne komisije poslanke Zares, Cvete Zalokar Oražem, ali ga je obiskal kdo iz Patrie, obremenil Darka Njavra in Toneta Krkoviča, češ da sta mu dala vizitki Patrijinih uslužbencev. To se je zgodilo le nekaj ur, preden je iz Finske prišla novica o priporu dveh uslužbencev. Med priprtima je bil tudi eden z Njavrove vizitke. (Pavček se je namreč medtem že popravil in Krkoviča, ki mu je zagrozil s tožbo, ne bremeni več.) Za predsednika preiskovalne komisije Milana M. Cvikla je ta sočasnost naključje, a ugibanja, da je on obveščal finsko policijo, ni zanikal. Dejal je le, da je “ne more potrditi”. Navedbe vodstva Patrie in ministra Erjavca tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak “težko” komentira, saj to, kdo je sprožil preiskavo, v tem trenutku ni pomembno, vlada si želi le, da bi nadzorne institucije opravile svoje delo. VEČ V TISKANI IZDAJI

Gostoljubni poraženci

Gostoljubni poraženci

Z nogometom obsedeni Evropejci imamo srečo, da se najboljši nogomet igra prav na stari celini. Imamo najmočnejša klubska tekmovanja, v katerih igrajo najboljši igralci z vsega sveta, finala svetovnih prvenstev brez vsaj enega evropskega finalista so redka, in vsaka štiri leta imamo le malo okrnjeno različico mundiala – razen Brazilcev, Argentincev in kake v lepoti umirajoče afriške ekipe prav nikogar ne pogrešamo. Letošnje evropsko prvenstvo v Avstriji in Švici je športni dogodek, ki ga lahko zasenčijo le olimpijske igre. A te so šele avgusta in junija je čas za nogomet. Skupno gostiteljstvo dveh alpskih držav in vse prej kot nogometnih velesil je za obe redka priložnost, da se približata vrhunskemu nogometu. Zaradi bližine prizorišč je prvenstvo še posebno zanimivo tudi za Slovence. Slovenski reprezentančni nogomet morda živi le od spominov, a vsaj navijači nočejo ostati v preteklosti. Celovec je čisto blizu in že čez teden dni bodo tam igrali Nemci, Hrvati in Poljaki. Navijanje za ali proti našim južnim sosedom je pač osebna odločitev vsakega Slovenca, ki mu je uspelo pribojevati vstopnico za njihovo tekmo. Pri poražencih Nogomet tudi že dolgo ni več igra, v kateri nazadnje zmagajo Nemci, kot je pred leti tožil angleški napadalec Gary Lineker. Kljub temu so njegovi stari sovražniki spet favoriti. Prav tako Italijani, Francozi ali Nizozemci, vse tradicionalne evropske velesile. Zaradi presenetljivega uspeha Grčije pred štirimi leti na Portugalskem ne smemo odpisati skoraj nobene od šestnajstih reprezentanc. Brez možnosti so verjetno le domačini Avstrijci. Gostitelji, razočarani nad šibko reprezentanco, se iz nje norčujejo z neuradnim sloganom V gosteh pri poražencih. Dlje kot Avstrijci (a ne prav daleč) bi lahko prišli Švicarji. Ti imajo nekoliko boljšo ekipo in tudi boljšo tradicijo z evropskih prvenstev. Avstrijci se ga letos udeležujejo prvič, pa še to le, ker so gostitelji, medtem ko je za Švico to že tretje. Drug del tekmovanja bi jim lahko bil dosegljiv, naslov prvaka pa je bržkone samo pobožna želja domačih navijačev. Poljska je še ena ekipa, za katero je letošnje prvenstvo prvo. Izstopajočih igralcev nimajo, in čeprav vratar Tomasz Kuszczak brani barve evropskega prvaka Manchester Uniteda, je v tej ekipi šele tretji vratar. VEČ V TISKANI IZDAJI

Čakajoč na Busha

Čakajoč na Busha

Kar težko si je predstavljati, da bi se v Sloveniji pojavil posameznik ali skupina, ki bi lahko ogrozila bližnje junijsko srečanje najvišjih predstavnikov Evropske unije z ameriškim predsednikom ZDA Georgeom Bushem na Brdu pri Kranju. Žal napeti svetovni odnosi, zlasti v kriznih žariščih, varnostnim službam in protokolu ne pustijo mirnega spanca. V iluzorni želji, da bi zagotovili popolno varnost, poskušajo zaviti v skrivnost celo najmanjše posebnosti in očarljivosti srečanja. V čedalje bolj napetem ozračju pred bližnjim srečanjem narašča radovednost javnosti in prav zato bi bilo morda prav, da bi to vsaj nekoliko bolj upošteval tudi slovenski protokol, a se njegovi člani ne pustijo motiti. Vodja protokola Ksenija Benedetti je spet nedosegljiva zaradi preobilice dela, preostali člani pa nočejo dajati izjav. Program vrha E –ZDA naj bi bil namreč še vedno v postopku usklajevanja, zato bodo o podrobnostih obiska spregovorili šele tik pred zdajci ter po končanem srečanja. In ker protokol ostaja skupaj z varnostnimi službami skoraj nedostopna trdnjava, smo poskušali poiskati druge vire. Ti so bili z informacijami o poteku vrhunskega srečanja, na katerem naj bi govorili o globalni varnosti in izzivih ter o čezatlantskem partnerstvu, nekoliko bolj radodarni, a kljub temu še vedno izjemno previdni. Laura, Urška, Barbara Pred prihodom ameriškega predsednika Georgea Busha, ki naj bi ga tako kot ob njegovem prvem obisku leta 2001 spremljala njegova žena Laura W. Bush, bo v Sloveniji najprej pristalo letalo z varnostnim osebjem ter seveda transportno letalo, v katerem bodo vozila, namenjena prevozu ameriškega predsednika ter njegove delegacije z letališča Brnik do Brda pri Kranju. Predsedniško letalo Air Force 1, v katerem naj bi bila poleg Busha tudi dobra stotnija novinarjev, naj bi po naših podatkih pristalo v večernih urah, za dobro počutje gostov pa naj bi bilo poskrbljeno v hotelu Kokra na Brdu, kjer naj bi za pripravo jedi skrbel kuharski mojster Robert Mrzel. Kraj prenočitve se bo verjetno še spreminjal. »Pravzaprav se nikoli ne ve, kje bo predsednik prespal, možnosti so najmanj štiri,« trdi dr. Tomaž Čas s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Verjetnost, da se bo predsedniški par poleg Brda mudil še v Ljubljani, je zelo majhna, toda nikoli ne recimo nikoli. V tem primeru bi bil obisk zaradi varnostnih razlogov neformalen, za namestitev predsedniškega para s spremstvom pa bi lahko poskrbeli v vili Podrožnik v Rožni dolini, kjer naj bi potekalo tudi srečanje s slovenskim predsednikom Danilom Turkom. Ob njem bo prav zagotovo žena Barbara Miklič Turk, še vedno pa nismo izvedeli, ali bo ves čas v družbi Laure W. Bush, za katero je slovenski protokol že pripravil spremljevalni program. Bližnjega srečanja s predsednikovo ženo, ki naj bi tudi tokrat obiskala baziliko na Brezjah, si želi Urška Bačovnik, uradna spremljevalka Janeza Janše, a dogovor o tem, katera izmed njiju naj bi imela pri spremljevalnem programu v rokah škarje in platno, ostaja skrivnost. Lahko se celo zgodi, da bi se spremstvu pridružila Štefka Kučan. Vse informacije so za zdaj le začasne, kot tudi novica, da naj bi George Bush skupaj z Janezom Janšo odšel na kolesarski potep ob Blejskem jezeru. Foto: Reuters VEČ V TISKANI IZDAJI

Številka 3, leto 2008

Številka 3, leto 2008

Malo mesto velikih tajkunov Lestvica stotih nabogatejših Slovencev kaže, da je ljubljanska družba BTC pravo igrišče novodobnih slovenskih tajkunov. Levji delež podjetja imajo v lasti predsednik uprave Jože Mermal in člani Helena Petrin, Andrej Repina ter Marko Žehelj, ki so uvrščeni med 28. in 56. mestom stotih najpremožnejših. Nedavna sodba višjega sodišča izničuje sklep o zmanjšanju kapitala BTC iz leta 2001, ključen za njihov menedžerski prevzem podjetja, kar jih dela precej živčne. Razvpita zgodba lahko dobi presenetljiv preobrat. Intervjuji Dr. Matej Makarovič, politični analitik Ukvarjanje politike s kriminalom belih ovratnikov in korupcijo je signal organom pregona, nadzora, posredno pa tudi sodiščem, da ni več nedotakljivih tem in da proti njim ni le dovoljeno, temveč tudi zaželeno ukrepati,” je prepričan Matej Makarovič. Pogovarjali smo se tudi o pokrajinskem referendumu, prvakih strank in medijih. Z nastopom Janševe vlade je po njegovih besedah nastala jasnejša distanca med vlado in medijskimi ljudmi, kar je za demokracijo in nadzor nad vlado bolje od nekdanje familiarnosti. Ivan Ott, nekdanji otrok s Petrička Bolečina je za Ivana Otta simbolično poimenovana Pliberk, Teharje, Petriček, komunizem. V dneh, ko se znova vrti obletnica povojnega vračanja beguncev in njihova usmrtitev v številnih slovenskih breznih in jamah, znova oživi. Pisatelj in novinar Ott jo je doživeto opisal v svojem avtobiografskem delu Otroci s Petrička – ukradeno otroštvo. Miran Pavlin, nogometaš Je eden od igralcev zlate generacije, ki bolj kot o sebi raje govori o nogometu. V zgodovino slovenskega nogometa se je najbolj zapisal s pomembnim golom proti Ukrajini na dodatnih kvalifikacijah za EP 2000. Zdaj se ukvarja tudi z iskanjem obetavnih igralcev, ob morebitnem uspehu kluba Olimpije pa se mu obeta mesto športnega direktorja. Velja za skromnega športnika, ki pa ga zanima tudi politika. Tribuna Razkrita agenta Aleksander Lavrih, Janšev svetovalec za nacionalno varnost, ekskluzivno za Reporter razkriva vlogo Antona Ropa in Iztoka Podbregarja v aferi Sova. Po njegovem mednarodni škandal, ki ga je sprožil Anton Rop ni afera Janša – Sanader, ampak afera Rop – Podbregar. Nezakonito prisluškovanje, nezakonito posredovanje in nezakonito politično motivirano javno razkritje so njen temelj. Tarča po njegovem ni samo predsednik vlade Janez Janša, ampak ugled celotne države. Reportaža Kostarika Takšne kože tukaj ne vidijo, zato jo tako strastno gledajo,« je na peščeni plaži kostariškega mesteca Jaco Beach za mojim hrbtom dejal raskavi moški glas. Bil je Američan – kasneje mi je povedal, da mu je ime Carl –, ki se je v srednjeameriško obmorsko državo Kostariko (originalno ime države je Costa Rica, kar v njihovem uradnem jeziku, torej španščini, pomeni »bogata obala«) preselil iz ZDA, natančneje iz Kalifornije. POLITIKA Prerivanja za alternativo Čakajoč na Busha Iz Finske z ljubeznijo SLOVENIJA Ujetniki različnih izpovedi Kolumne Boštjan M. Turk Rado Pezdir SašaVeronik Ana Jud PRO & CONTRA Branko Grims in Matej Lahovnik DENAR Inflacija globalno GLOBUS Mokre sanje Nase ZDRAVJE Kosilo v obliki kapsule KULTURA Prostor pod soncem Film: Seks v mestu ŠPORT Gostoljubni poraženci ESTRADA Jasna Kuljaj in Igor Bartenjev Sudoku Nagradna križanka Napovednik

Pravila foruma

Pravila foruma

Čeprav skušajo Administratorji in moderatorji tega foruma odstraniti ali popraviti neprimerna besedila tako hitro, kot je mogoče, ni mogoče preverjati vsakega sporočila. Obveščamo vas, da vsa sporočila, objavljena v tem forumu, izražajo mnenja in poglede avtorja sporočila in ne mnenja in pogleda upraviteljev, moderatorjev ali Administratorja (razen za njihova lastna sporočila) in zato za objavljena sporočila niso odgovorni. Zavezujete se, da ne boste objavljali sporočil z zlonamerno, žaljivo, nespodobno, vulgarno, obrekljivo, sovražno, grozečo, obsceno ali katerokoli vsebino, ki lahko prizadene druge uporabnike, člane tega foruma. Upravitelj strani si pridržuje pravico, da vam kadarkoli, trajno ali začasno, delno ali popolno prepreči dostop do forumov (lahko obvesti tudi vašega ponudnika interneta). Zaradi tega so IP številke vseh objavljenih sporočil shranjene, da se uredijo sporni primeri. Strinjate se, da ima Administrator, upravitelj ali moderator tega foruma pravico odstraniti, popraviti, premakniti ali zapreti katerokoli temo, ko se mu zdi to potrebno. Kot uporabnik se strinjate, da se vsi podatki, ki ste jih vpisali shranijo v bazo podatkov. Podatki ne bodo posredovani tretji strani brez vaše privolitve upravitelju strani. Upravitelj, Administratorji in Moderatorji ne prevzemajo odgovornosti za morebitni poskus vdora v bazo, ki bi ogrozil te podatke. Sistem na tem forumu uporablja piškotke (cookies), ki shranijo podatke na vaš osebni računalnik. Ti piškotki ne vsebujejo nobene informacije, ki ste jo vnesli zgoraj; služijo samo za to, da olajšajo spremljanje foruma v vaše zadovoljstvo. Uredništvo revije Reporter si pridržuje pravico pošiljanja novic in obvestil na Vaš elektronski naslov.