Strokovni svet SDS je pripravil nov paket protikriznih ukrepov, med njimi je en strateški ukrep - zakonsko zmanjšanje odhodkov širšega sektorja države ter 72 posameznih ukrepov, s ključno usmerjenostjo v nova delovna mesta. Ukrepi se med drugim nanašajo na področja davkov in finančnega sistema, trga dela, javne uprave ter okolja in prostora.
Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik stranke in strokovnega sveta SDS Janez Janša, že ves čas zavračajo vladno protikrizno gospodarsko politiko, katere bistvo da je "pasivno čakanje, da se bodo naročila iz tujine vrnila, osredotočenost ukrepov na slaba podjetja in zanemarjanje novih, prelaganje bremena krize na prihodnje generacije z enormnim zadolževanje, nepovezanost ukrepov s podnebnimi spremembami in prezrt trajnostni razvoj, gre pa tudi za marksistično modrovanje o tem, da je kriza dokaz za zgrešenost tržnega gospodarstva".
V SDS so prepričani, da so za izhod iz krize ključna podjetja in podjetniki, ki da vedo, kakšne so priložnosti in kako se morajo prestrukturirati, pri tem pa jih mora spodbujati država.
Država bi morala bolj kot ohranjanje starih delovnih mest spodbujati ustvarjanje novih. Glede na velik lastniški vpliv države v finančnem sektorju je nedopustno, da finančni sektor ne servisira ustrezno gospodarstva, je nanizal Janša.
V tretjem paketu (prvega so po Janševih besedah pripravili še kot vlada v odhajanju jeseni 2008, drugega spomladi lani) kot strateški ukrep - "glede na to, da napovedana proračunska primanjkljaja v letih 2010 in 2011 resno ogrožata stabilnost javnih financ v Sloveniji" - predlagajo zakonsko omejitev odhodkov širšega sektorja države na 46 ostotkov bruto domačega proizvoda (BDP) v letošnjem letu, z vsakim prihodnjim letom pa bi se znižali še za odstotno točko BDP in leta 2013 dosegli 43 odstotkov BDP.
Na davčnem področju se, kot je povedal predsednik odbora za finance pri strokovnem svetu SDS Andrej Šircelj, zavzemajo za davčno olajšavo, po kateri tisti s plačo do 600 evrov neto ne bi bili obdavčeni. Plačila dohodnine bi bili oproščeni tudi mladi raziskovalci in inovatorji.
Znižali bi stopnjo davka od dohodka pravnih oseb, tako da bi bila leta 2011 18 odstotkov, leta 2012 pa 17 odstotkov. Olajšavo za vlaganje v opremo bi dvignili na 40 odstotkov, medtem ko bi bila vlaganja v raziskave in razvoj deležna 100-odstotne olajšave. Predlagajo tudi spremembe pri amortizaciji in pri pavšalni obdavčitvi, pri kateri bi dvignili mejo z 42.000 na 100.000 evrov letnega prometa, veljala pa bi poleg samostojnih podjetnikov tudi za pravne osebe, uvedli pa bi tudi "davčne počitnice" za novoustanovljena podjetja.
Ti ukrepi bi imeli negativen učinek na blagajno, priznava Šircelj, a dodaja, da bi ga nadomestili z zmanjšanjem javne porabe ter rastjo gospodarstva v prihodnjih letih.
Med predlogi je tudi sprememba zakona o jamstveni shemi, ki da s tretjinsko izkoriščenostjo potenciala ni dovolj učinkovita, in ustanovitev slabe banke, na katero bi banke prenesle slabe terjatve in posledično bolj kreditirale gospodarstvo. Likvidnost naj bi izboljšalo tudi skrajšanje plačilnih rokov državnih institucij na 15 dni.
Za povečanje povpraševanja predlagajo zagon posodobitve železnic oz. skupnega logističnega projekta.
V javni upravi bi med drugim znižali število zaposlenih za dva odstotka na leto, dokler ne bi dosegli 10-odstotnega zmanjšanja. Zmanjšanje ne bi bilo linearno, ampak glede na potrebe. S tem bi, kot je dejal predsednik odbora za javno upravo pri strokovnem svetu SDS Gregor Virant, letno prihranili več kot 300 milijonov evrov.
Rezerve so tudi v sistemu napredovanja v javnem sektorju, zato bi morali z vladno uredbo določiti kvote, s čimer bi prihranili od 20 do 40 milijonov evrov letno. Po Virantovem mnenju bi bilo treba nadaljevati z odpravljanjem birokratskih ovir za podjetja in državljane.
Na trgu dela bi bilo treba med drugim analizirati učinkovitost interventnih ukrepov, izboljšati njihovo učinkovitost ter postopno začeti uvajati strukturne spremembe.
Med predlaganimi ukrepi so tudi ukrepi s področja zdravstva (informatizacija zdravstvene dejavnosti, sprostitev podeljevanja koncesij predvsem na ambulantnem področju), energetike (ponoven pregled ekonomičnosti projekta gradnje šestega bloga šoštanjske termoelektrarne), turizma (priprava nove strategije), okolja in prostora (ukrepi na področju podnebnih sprememb, zelena javna naročila), kmetijstva (takojšnja izplačila ukrepov kmetijske politike).
Paket ukrepov - ki tokrat ne vsebuje zakonskih predlogov, ampak priporočila vladi - je SDS poslala vladi, gospodarski in obrtni zbornici, nekaterim podjetjem, vložila pa ga bo tudi v DZ v obliki zahteve za izredno sejo DZ.