Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je danes zavrnila trditve pravosodnega ministrstva, da mora vodja tožilstva, ko odkloni sopodpis k odločitvi tožilca, takšno zavrnitev pisno pojasniti. Tega po njenem "predpis ne predvideva". Ponovila je tudi stališče, da so bile pri nadzoru ugotovljene le manjše pomanjkljivosti.
Ministrstvo za pravosodje je namreč danes predstavilo ugotovitve nadzora, ki ga je opravilo nad Okrožnim državnim tožilstvom v Ljubljani. Kot hujšo ugotovljeno sistemsko nepravilnost je minister Aleš Zalar na novinarski konferenci izpostavil predvsem ugotovitev, da vodje tožilstev, v primerih, ko zavrnejo svoj sopodpis k odločitvi tožilca, tega pisno ne obrazložijo. Slednje bi namreč po njegovem po zakonu morali storiti.
Pojasnil je tudi, da namesto tega po sedanji praksi vodja tožilstva tožilca pokliče na pogovor, ta pa ima dve možnosti: da svojo odločitev spremeni, ali pa da pri njej vztraja in jo tudi pisno obrazloži. Slednje pa je po njegovem nedopustno, saj da je vodja tožilstva tisti, ki mora pisno obrazložiti, zakaj se z tožilcem ne strinja, "in s tem prevzeti odgovornost za svojo odločitev".
Na novinarski konferenci je sicer vodja ljubljanskega okrožnega tožilstva Tamara Gregorčič podrobneje predstavila svoje ravnanje, ko je tožilki, ki je zavrnila pregon zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda, zavrnila sopodpis k sklepu o zavrženju. Povedala je, da je tožilki pojasnila, da sklepa ne bo sopodpisala, ker se ne strinja z njeno ugotovitvijo, da je treba pregon zavreči, ker da je zanj pristojna Finska. Prav tako ji je pojasnila, da se tudi v primeru, ko se zadeva odstopi drugi državi, ne izda sklepa o zavrženju pregona, pač pa se zadevo zgolj odstopi.
Njene argumente je tožilka, tako Gregorčičeva, "prepoznala kot razloge, da je storila strokovno napako" in sklep o umiku ovadbe umaknila. Pojasnila je še, da jo je tožilka v nadaljevanju obravnave zadeve opozorila, da bi šlo lahko "v nadaljevanju postopka za morebitno sorodstveno povezavo nje in morebitne priče" in ji predlagala predodelitev. Predlogu pa je, kot je pojasnila, sledila in zadevo dodelila sebi.
Brezigarjeva je na novinarski konferenci ocenila, da je Gregorčičeva v navedenem primeru ravnala v skladu z zakonom, tožilskim redom in s svojim pristojnostmi.
Glede samega nadzora je sicer Brezigarjeva danes ocenila, da je že od vsega začetka jasno, da je bil nadzor uveden zaradi poslanskega vprašanja stranke Zares, ki je tožilce spraševalo, "zakaj tožilci opravljajo svojo nalogo in preganjajo Berglunda". Slednje pa po njenem pomeni, da je bila v nadzor že od vsega začetka vpletena politika.
Podobno kot nekateri drugi na novinarski konferenci navzoči vrhovni državni tožilci je tudi opozorila, da nikjer v poročilu o nadzoru ne piše, da bi bile na tožilstvu odkrite hujše pomanjkljivosti, kot je to na novinarski konferenci zatrdil minister Zalar.
Glede današnje napovedi ministra, da bo izdal obvezno navodilo za izvajanje državnotožilskega reda, po katerem bo moralo tožilstvo v 30 dneh vzpostaviti zakonito prakso, pa je napovedala, da bodo zadevo zelo resno preučili in odreagirali tako, kot bodo ocenili, da je prav. Ob tem je povedala, da so nekaj potrebnih sprememb na tožilstvu predlagali tudi že sami, nekaj pa jih še nameravajo.
Ministrstvo za pravosodje je v odzivu na izjavo Barbare Brezigar, da vodja tožilstva ni dolžan pisno obrazložiti, zakaj zavrača sopodpis odločitve, ki jo je sprejel pristojni tožilec, zapisalo, da gre povsem napačno razlago.
V primeru, ko vodja državnega tožilstva odkloni sopodpis, mora namreč po navedbah ministrstva ravnati v skladu z 66. členom zakona o državnem tožilstvu. Ta člen namreč določa: "Nadrejeni državni tožilec ali državni tožilec z višjim položajem sme prevzeti posamezno zadevo ali opravilo iz pristojnosti nižjega državnega tožilca. Odredba o prevzemu določene zadeve ali opravila mora biti v pisni obliki in obrazložena. Izvod odredbe se pošlje generalnemu državnemu tožilcu. Nadrejeni državni tožilec ali državni tožilec z višjim položajem lahko zadevo ali opravilo sam prevzame v reševanje ali dodeli drugemu državnemu tožilcu. Izvod odredbe o dodelitvi zadeve ali opravila drugemu državnemu tožilcu se pošlje generalnemu državnemu tožilcu."