Klemen Jaklič Svet24.si

Ustavni sodnik Jaklič trdi, da ni potreboval ...

Naj blok stoji na Pavšičevi ulici Svet24.si

Foto: Ponovno izbrali najlepši blok v Ljubljani

1709556859-172a8714-1709556621461 Necenzurirano

Kako rešiti javno zdravstvo? Ministrica naj ukine...

zala tomasic Reporter.si

Janšev propagandist Tomašič zlorablja Nova24TV ...

mattias skjelmose Ekipa24.si

Groza! Tresočega kolesarskega zvezdnika so komaj ...

kyle-marisa-roth Odkrito.si

Nenadna smrt znane TikTok vplivnice

elsnik Ekipa24.si

Uh, kakšne besede! Kapetan Olimpije Elšnik po ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

40 tisoč »preverk« državljanov

Deli na:

Tudi danes, čeprav je od prve objave na spletu minilo desetletje, vznemirja duhove objava udbovskega seznama na spletu, znanega kot udba.net., za katerega je poskrbel Dušan Lajovic, slovenski politični emigrant iz Avstralije in nekdanji častni konzul Slovenije v Avstraliji. Udbovski seznam je postal toliko bolj aktualen potem, ko je predsednik države Danilo Türk podelil priznanje  nekdanjemu sekretarju za notranje zadeve Tomažu Ertlu, nekoč prvemu šefu politične policije, znane kot Udba. Ta ni le  grobo kratila osnovnih človekovih pravic, temveč celo zakonodajo nekdanje partijske države.

Tudi danes, čeprav je od prve objave na spletu minilo desetletje, vznemirja duhove objava udbovskega seznama na spletu, znanega kot udba.net., za katerega je poskrbel Dušan Lajovic, slovenski politični emigrant iz Avstralije in nekdanji častni konzul Slovenije v Avstraliji. Udbovski seznam je postal toliko bolj aktualen potem, ko je predsednik države Danilo Türk podelil priznanje  nekdanjemu sekretarju za notranje zadeve Tomažu Ertlu, nekoč prvemu šefu politične policije, znane kot Udba. Ta ni le  grobo kratila osnovnih človekovih pravic, temveč celo zakonodajo nekdanje partijske države.

Za dr. Vladimirja Žumra iz Arhiva Slovenije, ki je bil od leta 1993 do 2004 direktor arhiva, je seznam Dušana Lajovca, znan kot udba.net, digitalizirani mikrofilm Centralne arhivske evidence Službe državne varnosti. Drugo ime zanjo je Centralna evidenca kartotek, v kateri je bilo združenih šest različnih, prej ročno vodenih evidenc.

V tej na novo narejeni računalniški evidenci je poleg kazenske evidence še evidenca cestnoprometnih prekrškov, evidenca delavcev SDV (zaposlenih agentov), sodelavcev SDV (ti so bili vir informacij) in različnih preiskovancev. V evidenci, ki so jo leta 1972 prenesli na mikrofilme in magnetne trakove ter prenehali voditi leta 1989, je tako zapisanih neverjetnih milijon tristo tisoč oseb.

Prečiščenje Centralne arhivske evidence SDV

Evidence, ki jih je Dušan Lajovic v obliki mikrofilmov kupil na trgu konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, so po prepričanju dr. Vladimirja Žumra prečiščene, saj ne vsebujejo imen najpomembnejših politikov; na seznamu denimo ni bivšega predsednika države Milana Kučana, sedanji predsednik vlade Borut Pahor pa ima zapisano šifro, ki kaže na to, da je bil nagovorjen konec osemdesetih let, vendar je sodelovanje zavrnil.

Žumer dodaja, da je prečiščenost seznama zelo majhna, saj je na njem, kot že rečeno, še vedno navedenih več kot milijon oseb. Ožji izbor je narejen v knjigi Dušana Lajovca, kjer so omenjeni le sodelavci SDV in tisti, ki imajo dosjeje, a se je tudi na tem seznamu znašlo več kot deset tisoč ljudi.

VEČ V TISKANI IZDAJI