Revija Reporter

Slovenija stran 2994

Čistopis na pregled

Čistopis na pregled

V Zares, DeSUS in LDS so prejeli čistopis predloga koalicijske pogodbe v sredo zvečer. Kot so za STA pojasnili v vseh treh strankah, čistopis koalicijske pogodbe še preučujejo. Sekretar Zares Bogdan Biščak meni, da so bile praktično upoštevane vse njihove pripombe, poslanec DeSUS Vili Rezman pa ugotavlja, da je čistopis korektno zapisan.

Kraljica odšla

Kraljica odšla

Britanska kraljica Elizabeta II. je danes okoli 11. ure zapustila Slovenijo. K letalu, ki jo je ponesel proti Slovaški, jo je z vsemi častmi pospremil gostitelj, slovenski predsednik Danilo Türk. Predsednik je nato o vsebini obiska spregovoril tudi na novinarski konferenci in izpostavil, da "smo s tem obiskom lahko vsi zadovoljni".

SDS: maske padajo

SDS: maske padajo

Med najbolj branimi teksti današnjega dne je seznam povabljencev predsednika republike Danila Turka na slavnostno večerjo ob obisku britanske kraljice. Predsednik je iz protokolarnega seznama izbrisal celotno vladno ekipo, z izjemo predsednika vlade in zunanjega ministra.  

Čar monarhije

Čar monarhije

Britanska kraljica Elizabeta II. in vojvoda Edinburški sta se danes, potem ko sta se z Ljubljanskega gradu popeljala z vzpenjačo, v sicer zmerno oblačnem, a prijetno toplem vremenu sprehodila po Tromostovju. Pri tem sta je spremljala predsednik republike Danilo Türk in ljubljanski župan Zoran Janković, visoka gosta pa je pričakala množica ljudi.

Medijska svoboda v Sloveniji

Medijska svoboda v Sloveniji

Islandija še naprej ostaja država z najvišjo stopnjo medijske svobode, Slovenija pa je od lanskega mesta zdrsnila za osem mest in zaseda 30. mesto med 173 ocenjenimi državami. Tako v svojem poročilu o stopnji medijske svobode ugotavlja organizacija Novinarji brez meja, ki opozarja, da je vojna za medijsko svobodo največja grožnja.

Elizabeta II. v Sloveniji

Elizabeta II. v Sloveniji

Eden osrednjih dogodkov obiska britanske kraljice Elizabete II. in vojvode Edinburškega v Sloveniji je bila nocoj slovesna večerja na gradu Brdo. Gostitelj, predsednik republike Danilo Türk, je v zdravici med drugim poudaril pomen zgodovinskosti obiska za krepitev odnosov med državama. Da se bodo odnosi še poglobili, pa je menila tudi Elizabeta II.

Povabljena Cvikl in Leganova

Povabljena Cvikl in Leganova

Objavljamo celoten protokolarni spisek 59. povabljencev s slovenske strani na svečano večerjo ob uradnem obisku britanske kraljice Elizabete II., danes zvečer ob 20. uri na Gradu Brdo. Predsednik države Danilo Türk je na spisek čisto na koncu dodal tudi razvpitega poslanca SD Milana M. Cvikla in njegovo novo življensko spremljevalko Jerco Legan, ministrov odhajajoče Janševe vlade, z izjemo premiera Janeza Janše in zunanjega ministra Dimitrija Rupla, pa ni povabil.  

Blondinka s prtljago

Blondinka s prtljago

Če bi bili leta 1945 in ne leta 2008, bi nekateri politični ekstremisti iz samozvanega levega trojčka zunanjega ministra Dimitrija Rupla, namesto da bi ga poslali na Dunaj za veleposlanika, zapečatili kar v živinski vagon in poslali v Teharje. Novi politični gonji proti Ruplu, ki so se ji tudi tokrat orkestrirano pridružili režimski mediji (komunikolog Slavko Splichal se bo moral pošteno ugrizniti v jezik, saj je pred volitvami izjavljal, da so mediji naravni zaveznik opozicije), ni videti konca. Nekateri politični aktivisti v novinarskih vrstah so šli celo tako daleč, da predsednika republike Danila Türka odkrito pozivajo, naj ne podpiše Ruplovega imenovanja za veleposlanika. Za Ruplom, ki ima seveda tudi svoje muhe, se je vedno dvigal prah. Toda to, da ga poskušajo predstaviti kot neprimernega za opravljanje veleposlaniške funkcije ob vsej njegovi bogati diplomatski karieri, je pa res višek. Še zlasti, če isti politični in medijski gorečneži v isti sapi ne problematizirajo morebitne kandidature predsednice LDS Katarine Kresal za novo slovensko zunanjo ministrico. Kresalova je lahko ministrica za zunanje zadeve, Rupel pa ne more biti veleposlanik? Narobe svet! Kdo pa je Kresalova, da bi bila kar vodja slovenske diplomacije, potem ko ji je nekaj kratkih lekcij iz politike dal Jožef Školč in se je za volilna soočenja na pamet naučila nekaj političnih fraz? Koliko glasov pa je dobila na zadnjih volitvah – »astronomskih« pet odstotkov! Gospa ima očitno zelo velik ego in se čuti sposobna za vse najvišje politične funkcije v državi. Brez zadrege bi bila danes predsednica državnega zbora, jutri pravosodna ministrica, pojutrišnjem pa bi prevzela zunanji resor. Blondinka s prtljago si diplomatski parket domišljavo predstavlja v stilu kakšne modne revije v Milanu ali Parizu. Sicer pa, če je bil tak »zelenec«, kot je Zoran Thaler, v devetdesetih minister za zunanje zadeve, se na tej funkciji lahko znajde kdorkoli. Res je, da so ministrske funkcije politične in ne strokovne, pa vendarle bi lahko od kandidatov za posamezne resorje pričakovali, da se vsaj nekoliko spoznajo na to področje. S to hibo, ki je očitno kljub drugačnim obljubam ne bo odpravila niti nova, Pahorjeva,  so se spopadale že skoraj vse njene predhodnice, tudi zadnja Janševa vlada. Vzemimo samo primer Janeza Podobnika, ki so ga pred štirimi leti kot tedanjega predsednika koalicijske SLS parkirali na ministrstvo za okolje in prostor. Če Kresalova danes že mora biti ministrica, naj bo brez listnice ali z debelo listnico in na voljo vsem ministrom, že krožijo precej šovinistično obarvane šale. Poleg Kresalove imata probleme v Pahorjevi ekipi tudi predsednika strank Zares in DeSUS: Gregor Golobič in Karl Erjavec. Golobič formalno najraje ne bi bil nič, če pa že, pa nekakšen minister za koordiniranje, kadrovanje in spletkarjenje iz ozadja. Da bi kot nekakšen slovenski Robert Duvall igral Stalina, o katerem smo lahko na nacionalni televiziji zadnja dva tedna gledali odličen film v dveh dejanjih.  Erjavec bi bil še naprej rad minister za obrambo, a so ga v petek izdali njegovi lastni poslanci (kakšno vrednost pa ima predsednik koalicijske stranke, ki nima na svoji strani poslancev?), ki so na podlagi nekakšne levičarske ideološke gorečnosti samovoljno prestopili na Pahorjevo stran. Golobič in Kresalova, nazadnje pa še Pahor, so Erjavcu postavili ultimat, naj si izbere drug resor. Drugače, grozijo, mu bodo razbili še stranko, poslanci DeSUS pa bodo družno prestopili v SD. Da mandatar Pahor in nato njegova vlada v parlamentu ne bi dobila potrebne večine, je ob naklonjenosti poslancev DeSUS do levosredinske koalicije malo verjetno. Zato Pahor na svoji strani ne potrebuje SLS, ki je svojemu predsedniku Bojanu Šrotu z odločitvijo za opozicijo nepričakovano prekrižala načrte, da bi pristal na kakšnem ministrskem mestu v vladi. Glede na to, kako je v enem letu zavozil SLS, bo lahko srečen, če ga bodo v Celju čez dve leti še enkrat izvolili za župana. Njegove sanje, da bi leta 2012 postal mandatar, pa se čedalje bolj spreminjajo v nočno moro. In kakšna je vloga nekdanjega predsednika Milana Kučana pri kadrovskem vrtiljaku nove vlade? Možakar je svoje politične potomce na ustanovni seji državnega zbora budno spremljal s parlamentarnega balkona. Kučan v teh dneh najbrž ne vozi samo svojega vnuka v glasbeno šolo …

Kolegi podprli Budjo

Kolegi podprli Budjo

Izvršni odbor (IO) Aktiva novinarjev Dela je v izjavi za javnost poudaril, da je novinar Slovenskih novic Bojan Budja z zavrnitvijo objave članka Nazaj v stare čase ravnal profesionalno. "Zato IO Aktiva novinarjev Dela odločno nasprotuje postopku odpovedi delovnega razmerja, ki ga je začela Delova uprava," je poudaril izvršni odbor.

Janša toži Kosa

Janša toži Kosa

Predsednik vlade Janez Janša je zaradi neresničnih obtožb, ki jih je o njem izrekel predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos v oddaji finske nacionalne televizije YLE Resnica o Patrii, zoper Kosa vložil predlog za kazenski pregon, so sporočili iz odvetniške pisarne Zidar & Klemenčič.

Številka 23, leto 2008

Številka 23, leto 2008

KAZALO Zgodba tedna Konstrukcija z razpokami Takoj po imenovanju novega vodstva državnega zbora je bodoči mandatar s bodočimi koalicijskimi partnerji začel pogovore o delitvi ministrskih mest. Ko se je pred štirimi leti zatikalo mandatarju Janezu Janši, je takoj zagrozil z vnovičnimi volitvami. Tudi Borut Pahor bi bil lahko prisiljen storiti to, če bo trmasti predsednik upokojenske stranke vztrajal pri obrambnem resorju. Vsekakor pa si bo moral za mehčanje partnerjev, med katerimi ni več ljudske stranke, vzeti več časa in preklicati tudi obljube o skorajšnji predstavitvi vlade. Intervjuji Aleksander Zorn, poslanec SDS in nekdanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Z zdaj že nekdanjim državnim sekretarjem in predsednikom Strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost smo se pogovarjali še v njegovi vladni pisarni, še preden je v sredo prvič sedel v poslansko klop. Pravi, da tako le nadaljuje tam, kjer je začel, in da noče biti na obrobju z eno nogo v politiki in z drugo zunaj nje. V pogovoru je opozoril na odvisnost od nekaj kartelov, ki so se povezali s politiko, pokupili medije in zdaj vladajo vsej državi. Aleksander Zorn je vodil tudi Koordinacijski odbor za proslave in jih skušal približati ljudem tako, da bi tudi ti rituali spodbujali domoljubna čustva. Prepričan je, da brez domoljubja, ki ga razume kot kulturno identiteto v najširšem pomenu, sploh ni mogoče imeti svoje države. mag. Marinka Kurilić, pobudnica Civilne iniciative tržnice ne damo Zanjo Zoran Janković ni župan Ljubljane, temveč le župan kapitala. »Vpleta se v to, kar nam je ljubo, poskuša nam uničiti , kar imamo radi, in to samo zato, da bi nas prizadel,« je prepričana mag. Marinka Kurilić, ki se je prav zaradi županove pobude, da pod ljubljansko tržnico zgradi garažno hišo, odločila za ustanovitev Civilne iniciative tržnice ne damo. Županovega samosvojega ravnanja, ko je najprej mimo Plečnikovih arkad na tržnici začel potekati promet kar na črno, nato pa je čez noč poskrbel še za posek spomeniško zaščitene platane ob Lutkovnem gledališču, niso mogli preprečiti. Prav zato so toliko bolj veseli odločitve ministrstva za kulturo, ki je podprlo njihovo pobudo in sprejelo odločitev, da se Plečnikove tržnice začasno razglasijo za kulturni spomenik državnega pomena. Primož Kozmus, atlet Je prvi slovenski atlet, ki je osvojil zlato medaljo na olimpijskih igrah, in zanesljiv kandidat za slovenskega športnika leta. Čez štiri leta v Londonu pričakuje ponovitev letošnjega uspeha, do takrat pa, upa, izboljšati tudi svetovni rekord, ki ga ima že 22 let nekdanji sovjetski tekmovalec Jurij Sedih. Primožu do daljave 86,74 manjkajo še dobri štirje metri. Meter na leto, pa bo, je prepričan Brežičan. Slovenija Zamolčana grobišča Od povojnega poboja več kot petnajst tisoč Slovencev, od katerih je bila večina domobranskih vojnih ujetnikov, je minilo že dobrih 63 let. Kljub kopici besed o pieteti do divjaško pomorjenih žrtev od tedanjih komunističnih oblastnikov, vse demokratične vlade do zdaj izkopu kosti s stotin morišč po državi in dostojnemu skupinskemu pokopu ali identifikaciji žrtev niso namenile dovolj pozornosti in denarja. Žal tudi zadnja ne. Čeprav je od izkopa kosti žrtev iz konfinskega brezna pri Grčaricah že več kot dve leti, vsi domnevni svojci žrtev še vedno ne vedo, ali so med pobitimi njihovi očetje, brati, strici … In to kljub temu, da bi bila identifikacija tehnično izvedljiva v približno treh mesecih. Reportaža Kenija Prostrana savana. Nekje ob vodi se pasejo zebre, nedaleč stran trop gnujev. Na drugi strani mlake se številni flamingi hladijo v vodi. V daljavi savano prečka trop slonov, žirafe pa se naprezajo za zelenjem visoko na drevju. Poleg njih se pasejo različne antilope in gazele, mednje pa od časa do časa priskaklja kakšen pavijan. Nekje v senci, v zavetju nizkega grmičevja, levinja z mladiči počiva po ravnokar zaužitem obroku. Kar je ostalo, pospravljajo hijene. V ozadju se nad savano mogočno dviga vulkanska gora, na vrhu okrašena s čudovitim snežnim vencem. Gora Kilimandžaro. Približno taka je stereotipna podoba afriških safarijev, ki smo jih občudovali v knjigah, v zadnjih letih pa tudi v številnih satelitskih televizijskih programih. Prav zato mnogi Kenijo imenujejo tudi črni biser Afrike. IME TEDNA Dimitrij Rupel     SLOVENIJA Ducat izvoljenk Obračunavanje na Triglavu Lažna propaganda karikatur PRO & CONTRA Psihični bolniki: Bogdan Dobnik in Zdenka Čebašek Travnik DENAR Posledice finančne krize GLOBUS Avstrija po Haiderju TEHNIKA Nova jabolka ZDRAVJE Smrt, ki podari življenje AVTO Wolkswagen golf VI FILM Maksimalna bolečina KULTURA V objemu hobotnice ESTRADA Tina Gaber in Nevenka Črešnar Pergar Sonja Javornik: Praznovanje kljub modrici ŠPORT Neumljivih sedem točk KOLUMNE Boštjan M. Turk: Škric in srajčnik Vinko Vasle: Vsako jutro bo nov dan, če bo! Tino Mamić: Nova Slovenija med sanjo in upanjem Igor Guzelj: Razodetje iz šparovčka Saša Veronik: Do meja mogočega

Ekskluzivno: kaos na Delu

Ekskluzivno: kaos na Delu

Na Delu se nadaljuje kadrovski cunami v režiji prve nadzornice Andrijane Starina Kosem, ki kot po tekočem traku odstavlja dolgoletne kadre in na njihova mesta uvaja svoje osebne prijatelje in bivše strankarske pajdaše.

Trojček čaka Desus

Trojček čaka Desus

Predsedniki strank t.i. levega trojčka so ugotovili, da so pri uskladitvi vsebinskega dela koalicijske pogodbe "prišli skoraj do konca" ter uspešno začeli tudi pogovore o kadrovskem delu pogodbe, je pojasnil predsednik SD Borut Pahor. Ker pa pričakujejo, da se bo v pogajanja vrnila tudi DeSUS, so osnutek pogodbe zaenkrat pustili odprt.

Konstrukcija z razpokami

Konstrukcija z razpokami

Takoj po imenovanju novega vodstva državnega zbora je bodoči mandatar s bodočimi koalicijskimi partnerji začel pogovore o delitvi ministrskih mest. Ko se je pred štirimi leti zatikalo mandatarju Janezu Janši, je takoj zagrozil z vnovičnimi volitvami. Tudi Borut Pahor bi bil lahko prisiljen storiti to, če bo trmasti predsednik upokojenske stranke vztrajal pri obrambnem resorju. Vsekakor pa si bo moral za mehčanje partnerjev, med katerimi ni več ljudske stranke, vzeti več časa in preklicati tudi obljube o skorajšnji predstavitvi vlade.

Intervju: Aleksander Zorn

Intervju: Aleksander Zorn

Z zdaj že nekdanjim državnim sekretarjem in predsednikom Strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost smo se pogovarjali še v njegovi vladni pisarni, še preden je v sredo prvič sedel v poslansko klop. Pravi, da tako le nadaljuje tam, kjer je začel in da noče biti na obrobju z eno nogo v politiki in z drugo zunaj nje. V pogovoru je opozoril na odvisnost od nekaj kartelov, ki so se zvezali s politiko, pokupili medije in zdaj vladajo celotni državi. Aleksander Zorn je vodil tudi Koordinacijski odbor za proslave in jih skušal približati ljudem tako, da bi tudi to spodbujalo domoljubna čustva. Prepričan je, da brez domoljublja, ki ga razume kot kulturno identiteto v najširšem smislu, sploh ni mogoče imeti svoje države.

Ženske v politiki

Ženske v politiki

Čeprav je bilo med več kakor tisoč kandidati na letošnjih državnozborskih volitvah kar 35 odstotkov žensk, jih je v parlament izvoljenih zgolj 12, torej 13 odstotkov. S tem Slovenija ostaja na repu evropskih držav po zastopanosti žensk v zakonodajni oblasti, med štirimi na novo izvoljenimi vodilnimi poslanci v državnem zboru ni ženske. Tudi v novi vladi bodo verjetno zgolj tri ali štiri. O vzrokih, zaradi katerih je slovenska visoka politika še vedno tako mačistična, smo se pogovarjali z uspešnimi političarkami.

Obračunavanje na Triglavu

Obračunavanje na Triglavu

V Triglavu je po zadnjih volitvah spet vroče. V času Janševe vlade je bila največja slovenska zavarovalnica pod domnevnim patronatom Bajukove Nove Slovenije, naj bi jo zdaj v svoje roke poskušali prevzeti Pahorjevi socialdemokrati. Na prepihu sta tako predsednik uprave Andrej Kocič kot prvi nadzornik Damjan Mihevc.

Protest ZNP in DNS

Protest ZNP in DNS

Združenje novinarjev in publicistov je upravo časopisne hiše Delo po dogovoru upravnega sveta pisno zaprosilo za pojasnila o postopku odpovedi delovnega razmerja uredniku Slovenskih novic Bojanu Budji, so sporočili iz ZNP. Po njihovo je zavajanje javnosti "z izmišljotinami brez preverjanja" za resno založniško hišo nesprejemljivo ravnanje. Gre za grobo zlorabo novinarskega poklica in kredibilnosti časopisa, ki meče negativno luč na vse novinarje, ki so zaposleni v družbi Delo in svoje delo opravljajo profesionalno, je v zvezi s postopki zoper urednika Slovenskih novic Bojana Budjo zapisal predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž.