Andrej Vizjak je prepričan, da gre pri obtožbah Gregorja Golobiča, predsednika Zares, zoper nekdanjega predsednika uprave NLB Draška Veselinoviča za politični obračun med Zares in LDS. Meni, da Veselinovič ni prirejal dokumentov o kreditih Ultri. Trditve, da je dal prav on kot nekdanji minister za gospodarstvo, in sicer s podelitvijo energetskega dovoljenja za šesti blok termoelektrarne v Šoštanju, dovoljenje za ta trenutno največji slovenski projekt, ima za zavajanje. TEŠ 6, kot je zastavljen, se mu zdi politično-socialni projekt, proizvajal pa bo najdražjo električno energijo v Sloveniji. Po njegovem je premier Borut Pahor najbolj šibek pri povezovanju in usklajevanju dela ministrov.
V parlamentu ste predstavili dokument NLB, ki potrjuje, da je banka sredi lanskega leta družbi Ultra v solasti predsednika Zares Gregorja Golobiča, reprogramirala kredite, čeprav je Golobič še prejšnji teden izjavljal, da reprogramiranja posojil tej družbi ni bilo. Zdaj pravi, da za to ni vedel. Se je po vašem znova zmotil ali znova zlagal?Minister ima odgovornost za izrečene besede v parlamentu za stvari, ki jih govori, ne glede na to, ali jih ve ali ne. Minister je gotovo dobro obveščen o poslovanju Ultre in njenih kreditih, saj je z namenom, da razloži podrobnosti glede kreditov, prišel v parlament. Torej težko verjamem, da solastnik Ultre pomembnih stvari, ki se nanašajo na način vračila prejetih kreditov in odobreno reprogramiranje, ni vedel.
Kot pravi Golobič, je dokument o seznamu posojil NLB družbi Ultra pred razkritjem v javnosti spremenil tedanji predsednik uprave NLB Draško Veselinovič. Ta to odločno zanika. Gre za oster obračun med LDS (Veselinovič) in Zares, navsezadnje je manipuliranje z dokumenti lahko kaznivo?
Gotovo gre za politični obračun med LDS in Zares, kar je bilo več kot očitno že pri imenovanju nekdanjega predsednika uprave NLB Draška Veselinoviča. Prepričan sem, da si je Golobič vedno želel imeti na čelu NLB ljudi, na katere ima vpliv.
Po besedah predsednika Zares ima podlago za take ugotovitve v izsledkih interne preiskave zadeve v NLB, zanje pa naj bi izvedel od novinarjev. Hkrati vodja poslanske skupine Zares Cvetka Zalokar Oražem išče »krivce«, ki so vam dali dokument o reprogramiranju kredita Ultre. Kako komentirate ta dvojna merila?
Gre za retorično vprašanje, pri čemer je najpomembneje, kaj je res, in ne to, kdo je kaj dal v javnost. Tudi mene zanimajo podrobni izsledki interne preiskave v NLB, ki bi zelo natančno pojasnili trditve Golobiča. Menim pa, da trditve, češ da v tem internem poročilu o preiskavi v NLB, da naj bi g. Veselinovič prirejal in dal javnosti podatke o kreditih Ultre, ne morejo držati. Kajti če bi bilo to res, potem NLB ne bi ovadila neznanega storilca, ampak bi ovadila tistega, ki je to storil. Iz navedb g. Golobiča tako izhaja, da zgodbo v povezavi z Ultro prireja tako, kot mu najbolj ustreza.
Vaša stranka SDS je predstavila tretji sveženj protikriznih ukrepov, katerih ključna usmeritev je ustvarjanje novih delovnih mest. Na povečevanje naročil iz tujine vlada ne more vplivati, kakšne konkretne ukrepe za ustvarjanje novih delovnih mest predlagate?
Celo kopico ukrepov predlagamo, ključno pri njih je razbremenjevanje gospodarstva in racionalnejše ravnanje pri javni porabi. Želimo jo zmanjšati, hkrati pa gospodarstvo razbremeniti finančno, davčno in administrativno. Podobno želimo razbremeniti najnižje plače ter vezati odhodke države na ustvarjeno. Predlagamo, da bi v tem letu uvedli zakonsko omejitev odhodkov širšega sektorja države na 46 odstotkov BDP, vsako leto bi jih zmanjševali za eno odstotno točko, do 43 odstotkov leta 2013. Namen je, da bi država zategnila pas v najširšem smislu, denar pa bi ostal gospodarstvu na podlagi davčnih razbremenitev in razbremenitev prispevkov.
Kako bi v nekaj letih dosegli deset odstotkov manj zaposlenih v javnem sektorju, kot ste zapisali v svežnju protikriznih ukrepov, z upokojevanjem, odpuščanjem?
Osebno sem bil pri snovanju teh ukrepov bolj radikalen. Predlagal sem razmislek o skrčenju števila ministrstev v vladi na največ deset. Analizirali bi vse funkcije, ki jih posamezni resorji in direktorati, sektorji znotraj njih upravljajo in ugotovili katerih funkcij, ki jih zdaj opravlja državni aparat, sploh ne potrebujemo. Posledično bi lahko odpadla kopica agencij, zavodov; že v letu dni bi lahko zmanjšali število uslužbencev za deset ali 15 odstotkov. Z razpravo v našem strokovnem svetu je bil sprejet drugačen predlog; zmanjševanje števila uradnikov za dve odstotni točki na leto. Delovna mesta, ki so sami sebi namen, moramo ukiniti.
VEČ V TISKANI IZDAJI