Poslanske in poslanci bodo v ponedeljek začeli januarsko sejo, na kateri bodo med drugim najverjetneje odločali o predlogu predsednika vlade, naj državni zbor razreši ministra za okolje Karla Erjavca. Na dnevnem redu bodo tudi odnosi s Hrvaško, saj bo DZ obravnaval predlog, naj DZ arbitražni sporazum s Hrvaško potrjuje z dvotretjinsko večino.
O tem, ali bo državni zbor o predlogu Pahorja, da razreši ministra Erjavca, odločal že na tej seji, bodo poslanci odločili v uvodu seje, ko bodo odločali o predlogu, da dnevni red razširijo s predlogom za Erjavčevo razrešitev. Če bo predlog sprejet, bo DZ o Erjavčevi usodi odločal v torek.
Predsednik vlade je predlog za razrešitev ministra v DZ vložil v torek, kot razlog pa je navedel oceno - ta temelji na ugotovitvah računskega sodišča -, da so dejanski učinki sprejetih ukrepov okoljskega ministrstva na področju zbiranja in ravnanja z zbranimi komunalnimi odpadki nezadostni, zlasti ker gre za področje, ki ima neposreden vpliv na zdravje državljanov Slovenije. Kot vse kaže, bo Pahorjev predlog v DZ na koncu tudi sprejet, saj mu je podporo napovedala večina poslanskih skupin.
Na seji bodo poslanci med drugim odločali o predlogu novele zakona o dohodnini, ki jo je v državni zbor poslala vlada. Novela naj bi uredila obdavčenje dohodkov, ki jih ustvarijo čezmejni delovni migranti izven Slovenije. Hkrati naj bi rešila tretma subvencij za področje kmetovanja na območjih z omejenimi dejavniki, obdavčitev dohodkov športnikov in umetnikov nerezidentov ter poslancev Evropskega parlamenta.
Novela tudi izenačuje darilne pogodbe in izročitvene pogodbe med zakonci ter med starši in otroci, na novo pa ureja olajšave za vzdrževanega polnoletnega šolajočega otroka.
Ker je ustavno sodišče v eni izmed svojih odločb odločilo, da mora biti funkcija predsednika državnega sveta poklicna, bodo poslanke in poslanci na seji odločali tudi o noveli zakona o državnem svetu, s katero naj bi uskladili omenjeno neskladje. Novela med drugim določa, da predsednik državnega sveta svojo funkcijo opravlja poklicno in da za to prejema plačo, ki je določena v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. Če bo novela sprejeta, bo s tem tudi končan spor med državnim svetom oziroma njenim predsednikom in nekdanjim ministrom za javno upravo Gregorjem Virantom, ki je menil, da funkcija predsednika državnega sveta ne more biti poklicna.
Zakon, po katerem bi moral državni zbor o arbitražnem sporazumu s Hrvaško odločati z dvotretjinsko večino, državnemu zboru predlaga poslanska skupina SLS. V javnosti kot tudi med pravnimi strokovnjaki so namreč mnenja o tem, kakšna večina je potrebna za ratifikacijo takšnega sporazuma, deljena. Sporazum med Slovenijo in Hrvaško je sicer še vedno na ustavnem sodišču, kamor ga je v presojo poslala vlada.
Veliko razprave med poslanci bodo zagotovo spodbudile spremembe zakona o registraciji istospolne skupnosti. Spremembe je v parlamentarni postopek vložila skupina poslancev SDS, z njimi pa želi urediti pravni položaj istospolnih partnerskih skupnosti na področju dedovanja. Kot vse kaže, spremembe ne bodo dobile zadostne podpore, saj jih vlada ne podpira. Prepričana je namreč, da bo to problematiko bolje uredil družinski zakonik, ki je tik pred obravnavo v državnem zboru, in bo med drugim istospolnim partnerjem omogočil tudi poroke in posvojitve otrok.
Precej negotova je tudi usoda predloga za začetek postopka za ustanovitev občine Loče, ki je tokrat znova pred državnim zborom. Upravno sodišče je namreč odpravilo sklep državnega zbora iz decembra lani, s katerim je ta odločil, da Loče ne izpolnjujejo pogojev za svojo občino. A tudi zdaj nič ne kaže, da bi bila tokratna odločitev poslancev kaj drugačna. Predloga vladna koalicija, ki ima v DZ večino, namreč ne podpira.
Poslanke in poslanci bodo na januarski seji ponovno odločali o štirih zakonskih predlogih, na katere je državni svet izglasoval veto - noveli zakona o davku na motorna vozila, noveli zakona o igrah na srečo, noveli zakona o tajnih podatkih ter noveli zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov.
Največ razprave je pričakovati pri noveli zakona o igrah na srečo, kjer Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ocenjuje, da bi novela lahko ogrozila financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, saj jim ne namenja denarja, ki ga bo država dobila z novimi koncesijami za spletno prirejanje iger na srečo.
Na januarski redni seji bodo imeli poslanci pred sabo tudi nekaj mandatno-volilnih zadev, med njimi tudi seznanitev z odstopom člana programskega sveta RTV Slovenija Igorja Vidmarja. Ta je s funkcije odstopil, še preden je nastopil svoj mandat, ker je njegova funkcija svetnika nezdružljiva z mandatom člana programskega sveta.