Predsednik Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) Carmel Agius je Varnostnemu svetu ZN sporočil, da se bosta preostali sojenji obtoženim za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije končali v prvi polovici prihodnjega leta. Gre za sojenji Ratku Mladiću ter Jovici Stanišiću in Franku Simatoviću.

Tuji borci, ki so se v Siriji in Iraku borili za skrajno skupino Islamska država (IS), bi morali biti po vrnitvi domov obtoženi vojnih zločinov, sta pozvali evropski agenciji, namenjeni sodelovanju držav članic EU na področju pravosodja in pregona vojnih zločinov.

Razkrivamo podrobnosti o kazenski ovadbi, ki jo je proti Milanu Kučanu, Janezu Slaparju ter še trem slovenskim osamosvojiteljem vložil beograjski odvetnik Dušan Bratić zaradi domnevnih vojnih zločinov slovenskih braniteljev v času vojne v Sloveniji zoper pripadnike JLA.

Kosovski premier Ramush Haradinaj je včeraj odstopil s položaja. Kot je ta nekdanji poveljnik Osvobodilne vojske Kosova (OVK) pojasnil po seji vlade, se je za to odločil, ker ga je tožilstvo posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu kot osumljenca poklicalo na zaslišanje.

Litovsko sodišče je danes nekdanjega sovjetskega obrambnega ministra Dmitrija Jazova in še več kot 60 drugih nekdanjih častnikov sovjetske vojske obsodilo vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti zaradi nasilnega zatrtja litovskega gibanja za neodvisnost leta 1991, pri čemer je umrlo več ljudi. Jazovu so prisodili deset let zapora.

Z izrekom pravnomočne sodbe bivšemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću se bo danes končalo eno najpomembnejših sojenj zaradi zločinov med vojno na območju nekdanje Jugoslavije. V prizivnem postopku na sodišču v Haagu je zanj tožilstvo zahtevalo dosmrtni zapor, obramba pa oprostilno sodbo.

V Nemčiji so v torek aretirali dva domnevna nekdanja člana sirske obveščevalne službe, ki ju obtožujejo mučenja in zločinov proti človeštvu v Siriji. V sodelovanju s francoskimi oblastmi pa so v torek v Franciji aretirali še enega nekdanjega uslužbenca sirske tajne službe, je sporočilo nemško tožilstvo.

Tožilstvo Bosne in Hercegovine je včeraj sporočilo, da so vložili obtožnico proti osmim nekdanjim pripadnikom vojske BiH zaradi vojnih zločinov proti najmanj 14 hrvaškim vojnim ujetnikom in civilistom na območju Viteza decembra 1993. Gre za enega najhujših vojnih zločinov nad Hrvati med vojno v BiH.

Hrvaška policija je po obsežni preiskavi 59-letnega državljana Srbije in Avstralije Zorana Tadića osumila vojnih zločinov nad 43 civilisti in hrvaškimi vojaki v Škabrnji nedaleč od Zadra novembra 1991. Tadić živi v avstralskem Sydneyju, so izpostavili na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu policije v Zadru.

Srbski odvetnik Dušan Bratić je na srbsko tožilstvo za vojne zločine vložil ovadbo proti hrvaškemu obrambnemu ministru Damirju Krstičeviću zaradi suma vojnih zločinov nad srbskimi civilisti v BiH leta 1995. Napovedal je tudi ovadbo družin ubitih pripadnikov JLA zaradi vojnih zločinov v Sloveniji leta 1991, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Član Zgodovinskega društva Kidričevo Rajko Topolovec je opisal krvavo zgodovino svojega kraja po drugi svetovni vojni. Društvo je tudi letos organiziralo mašo za žrtve komunističnega režima, po vojni ubite v taborišču v Kidričevem.

Svetovalec za nacionalno varnost ZDA John Bolton je v ponedeljek zagrozil sodnikom in tožilcem ter drugim uradnikom Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) z aretacijo, če si bodo drznili sprožiti postopek proti ameriškim vojakom. ICC namreč obravnava obtožbe o ameriških zlorabah v Afganistanu.

Zgodovinar dr. Jože Dežman je vajen marsičesa, a so ga vendarle osupnili nekateri odzivi na njegov intervju na TV Slovenija, saj iz njih sklepa, da žrtve titoističnega nasilja, ki so bile pravzaprav večinski del slovenskega življa, še vedno ne bi smele priti do besede.

»V globoki grapi, med gostim grmovjem so skopali veliko jamo za skupni grob. Ker je bila precejšnja tema, so jih le za silo pokrili z zemljo. Da bi jih pa pozneje beli ali Italijani ne našli, je moral to delo nekdo bolje opraviti. Nalogo so zaupali Rudiju. Čez noč naj bi ostal v grapi ...«

Hrvaško vrhovno sodišče je za leto in pol znižalo zaporno kazen nekdanjemu poveljniku srbskih uporniških enot na Hrvaškem Draganu Vasiljkoviću, znanemu kot kapetan Dragan, zaradi vojnih zločinov na Hrvaškem leta 1991. Splitsko sodišče je Vasiljkovića lani obsodilo na 15 let zapora, drugostopenjsko sodišče pa je potrdilo 13 let in pol zapora.

Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice je danes objavil novo poročilo o zlorabah v Venezueli. Visoki komisar za človekove pravice Zeid Raad al Husein je ob tem pozval k mednarodni preiskavi okrutnosti v tej državi in obsodil tamkajšnjo vlado zaradi zavračanja preiskave domnevnega poboja civilistov.

Vodja Srbske radikalne stranke Vojislav Šešelj je kupil hišo v vasi Hrtkovci, ki je sinonim za pregon Hrvatov v Vojvodini med zadnjo vojno, poroča časnik Blic. V vasi, kjer živi hrvaška manjšina, je imel Šešelj leta 1992 hujskaški govor, zaradi katerega je bil v Haagu obsojen na deset let zapora, saj je pozival k deportaciji vojvodinskih Hrvatov.

V Bihaću so davi aretirali upokojenega generala vojske BiH in poveljnika njenega petega korpusa, ki je med vojno v tej državi branil Bihać, Atifa Dudakovića. Osumljen je, da je zagrešil vojne zločine nad srbskimi ujetniki med letoma 1992 in 1995, poročata srbska agencija Tanjug in hrvaška Hina.

Ko so partizani 15. maja 1942 »osvobodili« Ig, so po njem in okolici sedem dni ropali in ubijali. Šli so se revolucijo. Ljudi so pred njo prišli reševat Italijani.

Kosovske oblasti so prenehale nasprotovati posebnemu sodišču EU za vojne zločine na Kosovu (KRSJI), danes poroča bruseljski spletni bilten EUobserver. Evropske velesile in ZDA so to odločitev pozdravile.