Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je danes sporočila, da bo novinarjem, ki delajo v Ukrajini, zagotovila neprebojne jopiče in čelade. Odločitev prihaja po smrti več novinarjev, kar je sprožilo proteste medijskih skupin, ki trdijo, da Rusija ne ščiti vojnih poročevalcev, kot to zahteva mednarodno pravo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes z video nagovorom članom nemškega bundestaga nadaljeval serijo nagovorov tujih parlamentov. Kot v ameriškem kongresu in britanski poslanski zbornici so ga tudi v bundestagu pozdravili s stoječimi ovacijami. V govoru je sicer vojno v svoji državi označil kot nov zid v Evropi in kritiziral Nemčijo.

V Krki za zdaj še ne znajo zanesljivo oceniti vpliva trenutnih razmer v Rusiji in Ukrajini na poslovanje v letu 2022, a kot zagotavljajo, imajo močno kapitalsko strukturo, ustvarjajo robusten denarni tok iz poslovanja in so brez finančnega dolga. Zato uspešno poslovanje na daljši rok ni ogroženo, piše v nerevidiranih izkazih za lani.

V gledališču v ukrajinskem mestu Mariupolj, ki so ga v sredo bombardirale ruske sile, je bilo več kot 1000 ljudi, ki so si tam poiskali zatočišče, so sporočile mestne oblasti. Število žrtev še ni znano, Rusija pa odgovornost za napad zavrača.

Še pred zoro so danes prebivalce številnih ukrajinskih mest znova zbudile sirene, ki opozarjajo na zračne napade. O eksplozijah med drugim poročajo iz Kijeva in Zaporožja. V Mariupolju naj bi ruska vojska prevzela nadzor nad eno od bolnišnic, kjer so zajeli več sto talcev.

Pogovori z Rusijo postajajo bolj realistični, a za preboj je še vedno potreben čas, je v zadnjem video nagovoru ponoči ocenil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Vsi si čim prej želimo miru in zmage," je dejal, a ob tem dodal, da so za to potrebna "prizadevanja in potrpežljivost".

Premierji Slovenije Janez Janša, Poljske Mateusz Morawiecki in Češke Petr Fiala so se včeraj v Kijevu srečali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, je na Twitterju objavila slovenska vlada. Po navedbah ukrajinskih virov se jim je Zelenski zahvalil za "ta močan znak podpore".

Kremelj je danes dejanje urednice ruske televizije Pervij kanal Marine Ovsjanikove, ki je v ponedeljek zvečer na ruski državni televiziji s protestnim plakatom in glasnimi vzkliki proti vojni v Ukrajini prekinila poročila v živo, označil za huliganstvo in ga ostro obsodil, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Premierji Poljske, Češke in Slovenije, Mateusz Morawiecki, Petr Fiala in Janez Janša so na poti v Kijev na pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim z vlakom že prečkali poljsko-ukrajinsko mejo, je za agencijo Reuters potrdil svetovalec poljskega premierja.

V središču ukrajinske prestolnice Kijev je davi odjeknilo več eksplozij. Ukrajinske oblasti vzroka še niso potrdile, po poročanju medijev pa naj bi šlo za rakete. Po eksploziji naj bi izbruhnil požar v stanovanjskem bloku. Ponoči so se alarmi pred zračnimi napadi sprožili tako v Kijevu kot tudi v Odesi, Umanu ter v regiji Hmeljnicki.

V vojni v Ukrajini 77,2 odstotka vprašanih podpira Ukrajino in 44,1 odstotka anketirancev meni, da je za vojno odgovorna Rusija, kaže raziskava javnega mnenja Vox populi, ki jo je za Dnevnik in Večer opravila agencija Ninamedia.

Tako kot v drugih državah so se tudi v Sloveniji organizirale skupine in posamezniki, ki so se pripravljeni boriti na ukrajinskih bojiščih. Pozivu predsednika Zelenskega, naj se pridružijo ukrajinskim prostovoljcem, med njimi so svetovno znani Ukrajinci, boksarska prvaka in brata Vladimir in Vitalij Kličko (župan Kijeva) ter nekdanji ukrajinski predsednik Petro Porošenko, se je doslej odzvalo okoli 15.000 tujcev. Uradno ni znano, koliko jih je med njimi prišlo iz Slovenije.

Ruske sile so davi izvedle več letalskih napadov na ukrajinsko vojaško oporišče v bližini Lvova na zahodu Ukrajine, so sporočili lokalni predstavniki. Medtem se v Kijevu pripravljajo na srdit spopad za ukrajinsko prestolnico, ki se ji Rusi vse bolj približujejo in ji grozi obkolitev, danes poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za tuje novinarje v Kijevu ocenil, da je zaradi trdovratnega vojaškega odpora Ukrajine zaznati prve spremembe v drži Rusije. Dodal je, da je Moskva prvič v več kot dveh letih pripravljena na dialog, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V Ukrajini naj bi se danes nadaljevala evakuacija ljudi iz obleganega mesta Sumi na severovzhodu države, medtem ko Kijev Rusijo znova obtožuje oviranja evakuacije iz pristaniškega mesta Mariupolj, kjer so humanitarne razmere katastrofalne. Po bolj ali manj vsej Ukrajini so medtem davi donele sirene, ruske sile pa so med drugim vse bližje Kijevu.

Ameriški predsednik Joe Biden je v petek napovedal nove sankcije proti Rusiji, a obenem odločno ponovil, da se ZDA ne bodo neposredno vmešale v vojno v Ukrajini. Kot je posvaril, bi direktna konfrontacija med zvezo Nato in Rusijo namreč pomenila "tretjo svetovno vojno".

Izraelski premier Naftali Benet bi naj ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v telefonskem pogovoru v torek svetoval, da sprejme zahteve ruskega voditelja Vladimirja Putina in se preda ter tako prepreči nadaljnje žrtve, je poročal časnik Jerusalem Post, ki se sklicuje na vire v ukrajinski vladi. Zelenski je Beneta zavrnil.

Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice (UNHCR) je dokumentiral številne ruske napade na civilne tarče v Ukrajini, ki bi lahko bili vojni zločini, je danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala neimenovana tiskovna predstavnica UNHCR.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na današnji seji ruskega varnostnega sveta podprl načrt, da bi se prostovoljci, tudi iz tujine, lahko borili v Ukrajini, kamor je sicer že poslal na tisoče ruskih vojakov. Ukrajinske oblasti pa so se zavezale, da neusposobljenih civilistov, ki se želijo boriti proti Rusiji, ne bodo poslale na fronto, poroča BBC.

Nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder je v Moskvi, kjer se je v okviru pogajalskih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini sestal z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom. Schröder je sicer zadnje čase tarča ostrih kritik, ker se ni odrekel visokim, dobro plačanim položajem v ruskih podjetjih in jasno obsodil ruske agresije v zahodni sosedi.