Odločitve glede projektov, kakršen je povezovalni kanal C0 v Ljubljani, morajo biti sprejete transparentno in strokovno, je v pričanju pred preiskovalno komisijo DZ poudarila predsednica Nataša Pirc Musar. Njen lanski poziv, da se gradnja projekta začasno ustavi, pa je bil posledica njene ocene, da javnost nima dovolj informacij, je dodala.

Evakuacija petih ljudi, ki so v Križni jami ujeti od sobote popoldne, se bo po besedah poveljnika civilne zaščite Srečka Šestana začela okoli 14. ure. Šestan je v pogovoru za STA dosedanji potek reševanja ocenil za dobrega. Tričlanska družina in dva vodnika so ujeti zaradi visokega vodostaja, približno 2,4 kilometra od vhoda v jamo.

Za reševanje od sobote popoldne petih ujetih v Križni jami, ki so sicer tam na varnem in nepoškodovani, imajo reševalci več možnih scenarijev. "Ko bomo v popoldanskih urah vnovič pri njih, bomo videli, kakšna je situacija," je na novinarski konferenci pred Križno jamo povedal vodja enote za tehnično potapljanje Damir Podnar.

Zaradi naraščanja pretoka reke Drave so se v Dravogradu in Vuzenici pred 8. uro sprožile sirene, ki opozarjajo na nevarnost. Ob 8. uri so opozorilne sirene sprožili tudi v desetih občinah v Spodnjem Podravju. Z njimi želijo prebivalce ob reki opozoriti na možnost poplavljanja in jih pozvati k samozaščitnim ukrepom.

Iz smeri Mežice proti Prevaljam se nadaljuje gradnja vodovoda, ki bo po ujmi zagotovil pitno vodo za več kot 10.000 občanov Prevalj in Raven na Koroškem. Zaradi gradnje bo po napovedih do sobote večji del dneva zaprta cesta od odcepa za Šentanel do Petrola na Prevaljah. Medtem so se na Prevaljah razveselili napovedane donacije za gasilce.

Ob nalivih hitro naraščajo Reka, Sora in pritoki Ljubljanice, ki so že dosegle veliko vodnatost, navaja Arso. Narašča tudi Sava v zgornjem toku in njeni pritoki z alpskim zaledjem. Ponoči in v torek bodo naraščale reke v osrednji in severni Sloveniji. Možna so zlasti razlivanja rek na izpostavljenih območjih, še napoveduje Arso.

V Stari Fužini v Bohinjskem jezeru se je včeraj potopila jadrnica, pri čemer se je utopila ena oseba, so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje.

Inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in energijo ter Inšpektorata RS za naravne vire in prostor sta skupaj z naravovarstvenim nadzornikom Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje preverila razsežnost onesnaženja na Ljubljanskem barju. Izvora stanja ni bilo mogoče ugotoviti, prav tako ni bilo indicev o morebitnem povzročitelju onesnaženja.

Člani oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani in Geografskega inštituta Antona Melika so v nedeljo na Ljubljanskem barju zaznali obsežno onesnaženje vode, najverjetneje s komunalnim blatom čistilnih naprav. Onesnaženje so potrdili tudi prvi testi, zato so odkritje med drugim prijavili pristojnemu inšpektoratu, krajinskemu parku in policiji.

Po skoraj dveh tednih bodo predvidoma še danes odprli odsek ceste od Poljane do Mežice, so za STA potrdili pri Voc Celje. S tem bo za ves promet vnovič v celoti prevozna cesta po Mežiški dolini, a je zaradi številnih poškodb na njej precej prometne signalizacije. Medtem so iz Mežice sporočili, da vode ni več treba prekuhavati.

Ob popoldanskih plohah in nevihtah lahko danes in v petek narastejo posamezni hudourniki in manjše reke, verjetnost za to je danes večja na severu države. Možna so razlivanja padavinske in zaledne vode, predvsem na Gorenjskem, Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, kjer so odtočne razmere ob vodotokih in zaledjih spremenjene, opozarja Arso.

Vodnatost rek v Sloveniji se zmanjšuje, kaže hidrološko poročilo Arsa. Reke v večjem delu Slovenije imajo srednje pretoke. Mura s posameznimi pritoki, nekatere reke v Podravju, Krka in Ljubljanica pa imajo velike pretoke. Danes in v prihodnjih dneh se bo vodnatost rek zmanjševala, najhitreje bodo upadale večje reke v vzhodnem delu države.

Pretoki rek po Sloveniji se po uničujočih poplavah postopoma zmanjšujejo, kaže hidrološko poročilo Arsa. Popoldne in zvečer pa lahko ob krajevnih plohah in nevihtah narastejo posamezne manjše reke in hudourniki. Ob padavinah lahko pride do razlivanja padavinske in zaledne vode na v poplavah najbolj prizadetih območjih, opozarjajo hidrologi.

Na Prevaljah so se v torek zvečer kljub katastrofalnim razmeram veselili. Podjetnik Ambrož Duler je namreč s svojo ekipo postavil 22-metrski most čez reko Mežo in s tem mnogim prizadetim omogočil prehod reke. Z začasno rešitvijo je sproščen tudi promet od Dravograda proti Slovenj Gradcu. V regiji je dovolj donirane hrane, primanjkuje orodja.

V občinah Kamnik in Mengeš, ki so ju prizadele nedavne obilne padavine in poplave, hitijo z odpravljanjem posledic. Škoda je ogromna, ocenjujejo župani, ki računajo tudi na pomoč države. V kamniški občini je prioriteta predvsem vzpostavitev dostopa do najbolj prizadetih območij. Medtem so v Komendi še vedno brez pitne vode.

V Mestni občini Velenje se je ponoči sprožilo nekaj plazov, v Vinski Gori je zaradi tega ogroženih nekaj stanovanjskih objektov. Še vedno ne morejo dostopati do prebivalcev doline Velunje. Pitno vodo za zdaj še imajo, a velenjski župan Peter Dermol poziva k varčnosti. V Rdeči dvorani je prenočilo 1000 ljudi, tudi obiskovalci kampa Menina.

»Vode, ko je je veliko, ne moremo v žepu nekam odnesti,« je izjavil državni sekretar za gozdarstvo Darij Krajčič o težavah, ki jih povzročajo neurja. Čisto drugače je s sendviči, ki jih je zelo enostavno vtakniti v žep in jih odnesti iz trgovine, ne da bi zanje plačali.

Potem ko je podjetnik in lastnik polnilnice vode Costella za visoko ceno energije, ki jo plačuje, okrivil držav, je moral vzeti nazaj svoje očitke, saj se je izkazalo, da je prejšnja uprava družbe zakup električne energije opravila že avgusta in ne novembra po pozivu premierja Roberta Goloba, kot je sprva trdil Pečečnik.

Po Sloveniji so v ponedeljek v kratkem času izmerili izjemno velike količine dežja. Izstopa postaja v Litiji, kjer je v petih minutah padlo kar 22 milimetrov dežja. Sicer pa je Agencija RS za okolje največ padavin izmerila prav v Litiji, kar 109 milimetrov. To je ravno toliko, kot je povprečna mesečna količina padavin za celoten julij.

»Enostavno se nam proizvodnja ne izplača, zato obratujemo minimalno,« lastnik družbe Costella Joc Pečečnik za ustavitev proizvodnje vode Costela krivi predrago elektriko. Za 24ur je Pečečnik tudi izjavil, da je predraga elektrika smrt za vse panoge v gospodarstvu, a njegove trditve so naletele na kritike.