Občina in Direkcija RS za vode sta velik del intervencijskih del v zaselku Podlebelca v vasi Kokra, kjer je hudournik Neškarjev graben v dolino prinesel velike količine kamenja in zasul več hiš, že opravili. Večino materiala so že odpeljali, odkopali so tudi že dve hiši in nekatere druge objekte, ki so bili skoraj v celoti zasuti. "Intervencija je v zaključni fazi in bo ta mesec zaključena," je po ogledu povedal Novak.
Kot je pojasnil Roblek, je civilna zaščita v sodelovanju s prostovoljnimi gasilci poskrbela, da je vas praktično odprta, potrebnih je le še nekaj manjših del, da se intervencija zaključi. Hkrati se ukvarjajo še s sosednjo dolino, kjer je hudournik poškodoval občinsko infrastrukturo, ni pa ogrozil objektov.
"Že od začetka intervencije se oziramo tudi na končno sanacijo, kako vasi zagotoviti trajni mir in infrastrukturo, ki bo vzdržala primerljive dogodke v prihodnje," je dejal Roblek in spomnil, da ne gre za prvi takšen primer, temveč težave na tem območju pojavljajo na vsakih nekaj desetletij.
Zato so se predstavniki občine takoj začeli pogovarjati z lastniki poškodovanih objektov, kakšna so njihova stališča, in s projektanti, kakšne so možne rešitve za zmanjšanje ogroženosti kraja s tehničnimi posegi. Med slednjimi so širitev struge in postavitev zadrževalnikov oziroma pregrad, s katerimi bi v prihodnje preprečili tovrstne dogodke in celo morebitne človeške žrtve, ki jih tokrat na srečo ni bilo.
Razdejanje v Kokri v občini Preddvor.
Strokovnjaki so včeraj že predstavili idejno rešitev sanacije, v prihodnjih mesecih pa bo sledila priprava projekta. Kot ugotavljajo, bo v plazovitem zgornjem delu vodotoka verjetno potrebna kakšna dodatna pregrada, za spodnji del pa je rešitev v tem, da se zemljišča na desnem bregu odkupijo in se struga hudournika razširi.
Na ta način bo treba odkupiti in porušiti eno od dveh hiš, ki sta bili v celoti zasuti, druga hiša pa bo zaščitena in jo bodo lahko prenovili. Prav tako bo treba nižje ob hudourniku odkupiti še en objekt, ki pa se ne uporablja za bivanje.
Županu se zdi najpomembneje, da se zadeve premikajo hitro. Pojasnil je, da so se z nekaterimi lastniki že začeli pogovarjati o možnih nadomestnih lokacijah, kjer bi družina, ki bo ostala brez hiše, lahko postavila novo hišo. Župan je zagotovil, da bo občina ob tem nudila največjo možno podporo. Država pa bo zemljišča, ki so potrebna za ureditev vodotoka in zagotovitev varnosti v naselju, odkupila.
Kot je ocenil minister, je predlagana rešitev najboljša, da se zadeve hitro in enostavno rešijo. V primeru Kokre je namreč situacija precej drugačna od lanskih avgustovskih poplav. Jasno je, da je treba hudournik razširiti, da bo material, ki je še nad vasjo, lahko šel varno mimo naselja. Kot je opozoril minister, hudourniški vodotoki 30 let niso bili deležni ustrezne pozornosti, odslej pa bo na ravni države za urejanje vodotokov namenjenega bistveno več denarja.
Kar se tiče pokrivanja stroškov intervencije in sanacije v Kokri, je župan povedal, da so po njegovih neuradnih informacijah edini primer v Sloveniji v zadnjih 30 letih, ko je bil sprožen regijski načrt zaščite in reševanja, ki ga je mogoče sprožiti ob poškodbi celotnega vodotoka.
V tem primeru je bil poškodoval celoten Neškarjev graben. Po zakonu, ki ureja varovanje in preventivo pred naravnimi nesrečami, občina poravna stroške aktiviranim izvajalcem, nato pa jih predloži regijskemu štabu civilne zaščite, ki jih preda vladi. Ta jih nato poplača s sklepom vlade, je pojasnil Roblek.
"Mi verjamemo, da smo enaki pred zakonom ter bo država sprejela sklep in poravnala intervencijske stroške," je izpostavil. Pojasnil je, da je imela občina za 220.000 evrov intervencijskih stroškov, kar ne vključuje stroškov direkcije za vode, ki jih priglasi neposredno. Kar se tiče škode na lokalni infrastrukturi, pa je skupaj z objekti ocenjena na 2,5 milijona evrov. To še ne vključuje stroškov potrebnih ukrepov na vodotokih.
Minister je včeraj v Kokri odgovarjal tudi na novinarska vprašanja glede poteka sanacije po lanskih avgustovskih poplavah. Glede očitkov nekaterih županov, da dela na vodotokih potekajo prepočasi, je Novak izpostavil, da je bilo delo na vodotokih zanemarjeno 30 let, česar ni mogoče nadoknaditi v trenutku.
Pojasnil je, da je bilo v roku do junija, torej prej kot v enem letu od ujme, očiščenih 800 kilometrov vodotokov. "Dnevno je bilo v vodotokih 1000 ljudi, včasih pa jih je bilo po 200, kar pomeni petkrat povečan obseg dela," je povedal minister in ocenil, da je bilo opravljeno izjemno delo.
Po zaključku intervencije sledi sanacija, s katero je treba zagotoviti odpornost vodotokov na posledice podnebnih sprememb. Projekte za to je treba najprej pripraviti, kar pa, kot je poudaril minister, ne predstavlja birokratske ovire, temveč premislek pred posegom v prostor. "Če ni tega premisleka, bomo delali napake še naprej," je opozoril.
Pojasnil je, da je v letošnjem programu za 300 milijonov evrov del in da so se z župani pogovorili o petletnem programu sanacije. "Mislim, da smo izvajalce pripeljali do maksimuma, ki ga zmorejo," je dejal minister. Da bi bila Slovenija pripravljena na podnebne spremembe, pa meni, da bo potrebnih še nadaljnjih 30 let intenzivnih vlaganj v vodotoke.
