Leto 2023 si bomo Slovenci nedvomno najbolj zapomnili po avgustovskih poplavah, ki so povzročile za skoraj deset milijard evrov škode in so marsikomu precej spremenile življenje.

V zunajproračunski Sklad za obnovo Slovenije po uničujoči poplavah in ujmah se bo zbiral denar iz proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov, donacije posameznikov, podjetij .... Bomo v sklad SOS, v katerega bi se nateklo do sedem milijard evrov, res prispevali vsi in kolikor zmoremo?

Imam skromne prijatelje in znance, zelo hitro so zadovoljni, ne potrebujejo veliko, da so srečni, in veseli me, da večina ni nekih politični ekstremistov – s te ali one strani. In ta večina je bila zadovoljna, ker sta R. Golob in J. Janša sedela v istem TV-studiu in sta bila prijazna drug do drugega.

Danes so prizori na območjih, ki so jih pred tremi tedni prizadele uničujoče poplave in plazovi, žalostni in turobni navkljub močnemu soncu, ki je dodobra izsušilo z muljem in blatom namočeno zeleno pokrajino. Eno je videti posnetke poplavljenih in porušenih hiš na televiziji, kjer vse deluje bolj majhno, drugo pa je, ko se pelješ skozi Kamnik, Braslovče, Letuš, Ljubno, Luče, Rastke vse do Mežiške doline, Črne na Koroškem in še naprej, kjer ure in ure zgroženo gledaš uničene hiše, polja, sadovnjake, hleve, ceste, mostove… Vse, kar so ljudje s svojimi rokami, ljubeznijo in trudom ustvarjali desetletja, nekateri več generacij, je zdaj uničeno. Izbrisano.

Sprašujemo se, kako je lahko grozljiva naravna nesreča uspela sestaviti simpatično zgodbo »slogaštva«, ki smo jo domala že izbrisali iz nacionalnega spomina. Premier Robert Golob in Janez Janša pa je nista prikazala na nacionalni televiziji, kot bi se spodobilo, pač pa na največji komercialni TV.

Vedno znova, ob vsaki tragediji, gane pripravljenost Slovencev – pomagati! Ko sem sodelovala v klicnem centru RTV Slovenija med oddajo, v kateri so zbirali sredstva za pomoč posledic neurij, se me je prav to znova dotaknilo.

Ne samo mati narava, tudi politiki so krivi za katastrofalne poplave. Praktično vse dosedanje vlade po osamosvojitvi so se do urejanja voda obnašale mačehovsko.

»V trenutku, ko je jasno, da bi se marsikaj lahko preprečilo in se ni in ko je jasno, da imajo odgovorni imena in priimke, morajo odgovarjati,« na facebooku piše Jurij Žurej, pravnik in nekdanji direktor smučarske zveze.

Vlada je za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade imenovala Boštjana Šefica, ki bo kot prvi človek v državi srbel za obnovo po nedavnih katastrofalnih poplavah. Odgovornost, ki mu je naložil premier Robert Golob (in jo je Šefic sprejel), je ogromna.

Hidrolog Tomaž Globokar v intervjuju za Reporter glede poplavne ogroženosti Slovenije opozarja, da smo do leta 1990 za vodno gospodarstvo na letni ravni zbrali 0,4 odstotka BDP. Po letu 1990 so se območne vodne skupnosti ukinile, proračunska postavka pa se je preselila v integralni državni proračun, torej je postala odvisna od vsakokratne vladajoče politike. Financiranje se je znižalo za okoli štirikrat.

Česa podobnega Slovenija (razen v vojnem času) kot ob zadnjih poplavah v zadnjem stoletju ni doživela. Po prvih ocenah je resno poškodovanih najmanj štiri tisoč hiš oziroma stanovanj. Uničeni so domovi, ceste, mostovi… Predstavljamo, kako se je vlada lotila sanacije škode in pomoči prizadetim ljudem.

Četudi vse propade, samo da se civilna zaščita ohrani! To je v teh dneh nekdo zapisal na družbenih omrežjih. In res je, poklon vsem, ki so pomagali in še pomagajo. Petstoletne vode so nas zadele, pravijo strokovnjaki.

Izvajalci del v Dovžanovi soteski so uspeli tako sanirati udor na lokalni cesti, da so ga prebivalci Jelendola, ki jih je vodna ujma pred tednom dni odrezala od sveta, danes lahko prečkali peš. Ob pomoči gasilcev se je v službo v dolino tako odpravila večina zaposlenih, otroci pa so danes kljub drugačnim napovedim še ostali doma.

Po Sloveniji poteka pospešeno odpravljanje nevšečnosti, ki so jih povzročile poplave in veter. Po podatkih Elektra Ljubljana je brez elektrike 366 uporabnikov na področju Dobrepolja in Kočevske Reke, brez elektrike je tudi 48 uporabnikov Elektra Maribor. Zaprte ostajajo nekatere ceste. Zaradi padavin pa znova naraščajo Kolpa, Krka in Ljubljanica.

Pet let po vodni ujmi, ki je 18. septembra 2007 opustošila Železnike, se v krajih pod Jelovico še vedno bojijo močnega deževja. Poplavno varnost bosta Železnikom namreč zagotovila šele rekonstrukcija Sore in vodni zadrževalnik, ki ju predvideva državni prostorski načrt. Ta naj bi bil sprejet najkasneje februarja 2013, uresničen pa do leta 2018.