Pet let po vodni ujmi v Železnikih vendarle bliže ukrepom za večjo poplavno varnost

Na osnutku državnega prostorskega načrta za preložitev regionalne ceste Podrošt - Češnjica skozi Železnike in ureditev vodne infrastrukture za zagotavljanje poplavne varnosti Železnikov trenutno tečejo manjše dopolnitve načrtovanih ureditev, ki izhajajo iz sprejetih stališč do pripomb, podanih na javni razgrnitvi v začetku leta. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, bodo strokovne podlage z dopolnitvami zaključene konec tega meseca.

To bo osnova za pripravo predloga državnega prostorskega načrta in okoljskega poročila, ki bosta predvidoma 15. oktobra poslana na direktorat za prostor. Ta bo nato predlog načrta posredoval nosilcem urejanja prostora v pridobitev mnenj. Po pridobitvi vseh pozitivnih mnenj bo predlog državnega prostorskega načrta predvidoma decembra posredovan v postopek sprejema na vlado. Tako bi bila lahko uredba o načrtu sprejeta najkasneje februarja prihodnje leto.

Takoj po sprejemu uredbe bo direktorat za okolje naročil izdelavo projektne in investicijske dokumentacije ter začel pridobivati vsa potrebna zemljišča in gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo Sore na odseku od Dermotovega do Dolenčevega jezu. To je namreč najbolj kritično območje in s prestavitvijo Dermotovega jezu in ureditvijo korita gorvodno do Dolenčevega jezu se bo poplavna varnost v Železnikih bistveno povečala.

Če ne bo zapletov pri pridobivanju zemljišč, na ministrstvu ocenjujejo, da bi lahko v drugi polovici prihodnjega leta izbrali izvajalca in začeli z izvedbo. Za tri milijone evrov vreden projekt naj bi del sredstev zagotovili v prihodnjih dveh letih, glavnino pa leta 2015.

Kasneje bo sledila preostala ureditev Sore skozi Železnike in gradnja suhega zadrževalnika, pri čemer na ministrstvu načrtujejo, da bi vsaj del sredstev pridobili iz kohezijskega sklada. Tako bi Soro uredili med letoma 2014 in 2016, zadrževalnik, ki je med vaščani Zalega Loga vzbudil največ pomislekov in strahu, pa bi zgradili do leta 2018.

Celotna investicijska vrednost načrtovanih ureditev vodne infrastrukture je 21 milijonov evrov, od tega je investicijska vrednost ureditev na Sori devet milijonov, vrednost zadrževalnika pa je ocenjena na 11 milijonov evrov. Skupaj z izgradnjo obvoznice, ki jo prav tako predvideva državni prostorski načrt, pa naj bi stroški znašali okrog 30 milijonov evrov.

Večina občanov podpira načrt za večjo poplavno varnost, le nekaj jih je na januarski javni razgrnitvi podalo pripombe. Na občini so od takrat prejeli tudi pismo občanke, ki živi blizu Sore, kjer bo potekala obvozna cesta. Zbrala je 14 podpisov proti državnemu prostorskemu načrtu, na kar pa so se drugi občani odzvali s svojo peticijo, na kateri so zbrali 114 podpisov v podporo načrtu, je za STA povedal župan Železnikov Anton Luznar.

"Občina zastopa večino občanov in upa, da bo načrt čim prej sprejet," je poudaril Luznar, ki računa, da se bodo prva dela začela leta 2014. Da bi podjetja v Železnikih tudi v času do izvedbe načrta lahko gradila, pa občina sočasno pripravlja občinski prostorski načrt, v katerem bodo zajeti omilitveni ukrepi. Poleg tega bo občinski načrt zajel tudi nekatere pritoke Sore, ki jih državni načrt ne obsega. Elaborat naj bi bil pripravljen v petih tednih in župan računa, da bo občinski prostorski načrt sprejet do konca leta.

Na pomen zagotavljanja poplavne varnosti sicer v Železnikih opozarjajo že dolgo. V preteklosti so bili namreč večkrat poplavljeni, najhuje pa je bilo prav pred petimi leti, ko je Selška Sora s hudourniki in plazovi vzela tri življenja. Ujma je močno prizadela tudi sosednjo Kropo, širše območje Bohinja in primorsko stran Škofjeloško-Cerkljanskega hribovja ter Savinjsko dolino, kjer je terjala dve življenji. Življenje pa je izgubil tudi prostovoljni gasilec v Cerkljah na Gorenjskem.

Ujma je v Sloveniji po uradnih ocenah povzročila za 223 milijonov evrov škode, od tega glavnino v občini Železniki, kjer je bilo poškodovanih ali uničenih 350 hiš, zdravstveni dom, cerkev, pokopališče in ostali objekti. Domačinom so na pomoč priskočile številne organizacije in posamezniki. Država pa je zagotovila sanacijo vodotokov in cest, nazadnje tudi ceste v Davčo, ki jo je voda na posameznih odsekih povsem odnesla.

Rekonstrukcija davške ceste se je začela marca letos, dela pa se odvijajo skladno s terminskim planom, so za STA zagotovili na Direkciji RS za ceste. Predvideni rok dokončanja del ostaja april 2014, saj gradnjo v ozki soteski otežujejo klimatske razmere. Za betoniranje, asfaltiranje in dela v strugi vodotoka pa so potrebne ustrezne zunanje temperature ter primeren vodostaj, sicer vgrajeni materiali ne dosežejo ustrezne kvalitete.