Zoran Potič v komentarju Ključ do vitalnosti demokracije piše o novih strankah, ki nastajajo pred volitvami. Glede na raziskavo javnega mnenja Novi obrazi bi se lahko volivci, ki se ne opredeljujejo po liniji levo-desno, zatekli k stranki Roberta Goloba, meni. Ne bi bilo pa presenetljivo, če bi uspelo še kakšni novi zeleni stranki, navaja.

V nacionalno politiko se podajata med drugimi nevladniki in civilnodružbenimi organizacijami tudi predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik in predsednik društva Eko krog Uroš Macerl. V petek bo na predstavitvi novi zeleni stranki podporo izrekel tudi predsednik Evropske zelene stranke Thomas Waitz.

Preiskovalna komisija DZ, ki ugotavlja domnevno pranje denarja v NKBM in domnevno nezakonito financiranje SDS, je včeraj zaslišala nekdanjega direktorja Novih obzorij Boža Predaliča in nekdanjega odgovornega urednika Nove24 Borisa Tomašiča. Predalič je preiskavo označil kot navaden lov na čarovnice, Tomašič pa je zanikal financiranje SDS.

V DZ so včeraj odmevali tudi rezultati javnomnenjske ankete Radiotelevizije Slovenija. Glede na rezultate bi namreč volivci znatno podporo namenili nekaterim novim strankam, kar bi utegnilo vplivati na razmerja med parlamentarnimi strankami. V delu opozicije ob tem izpostavljajo pomen priprave programov, s katerimi bodo stranke nagovarjale volivce.

Preiskovalna komisija DZ, ki ugotavlja domnevno pranje denarja v NKBM in domnevno nezakonito financiranje SDS, in sicer tudi v primeru volilne kampanje SDS za volitve v DZ leta 2018, bo danes zaslišala več prič, med njimi ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa. Še pred njim bodo zaslišali državnega sekretarja na tem ministrstvu Boža Predaliča.

Delo vlade kot negativno ocenjuje skupaj kar 59,7 odstotka vprašanih, kaže anketa Mediane za Radiotelevizijo Slovenija (RTVS). Na volitvah bi največ oziroma 16,3 odstotka anketirancev podprlo stranko SDS. Sledijo SD z 11,8 odstotka podpore, Levica z 8,4 odstotka, LMŠ z 8,3 odstotka, NSi s 5,9 odstotka in SAB s 4,3 odstotka podpore.

Stranka Konkretno bo branik pred odkloni z ene ali druge strani in varuh slovenskega liberalizma, je ob ustanovitvi nove stranke v svojem govoru povedal njen predsednik Zdravko Počivalšek. Ob tem je poudaril, da stranka ponuja prelom s staro politiko, ki gleda samo nazaj.

Stranki SMC in GAS bosta danes na združitvenem kongresu oblikovali novo, skupno stranko. Njeno vodenje bo predvidoma prevzel zdajšnji predsednik SMC Zdravko Počivalšek, podpredsednik pa bo zdajšnji prvak GAS Alojz Kovšca. Oba verjameta v potencial nove, v gospodarski razvoj usmerjene stranke, tudi na prihodnjih parlamentarnih volitvah.

Predsedstvo avstrijske ljudske stranke ÖVP je dosedanjega notranjega ministra Karla Nehammerja danes imenovalo za novega predsednika stranke. Nehammer je s tem postal tudi kandidat za novega kanclerja. Zaprisegel naj bi predvidoma prihodnji teden. Karl Nehammer, ki velja tako kot bivši avstrijski kancler Sebastian Kurz za zagovornika stroge migracijske politike, naj bi načeti ÖVP predvsem prinesel prepotreben nov začetek.

Potem ko so v Nemčiji socialdemokrati (SPD), Zeleni in liberalci (FDP) prejšnji teden predstavili koalicijsko pogodbo, ki bo narekovala politiko Nemčije prihodnje štiri leta, sledi še glasovanje med člani. Zeleni so glasovanje po pošti začeli prejšnji teden, socialdemokrati in liberalci pa bodo o tem odločali na kongresih ta konec tedna.

Svet stranke DeSUS je na današnji seji sprejel sklep, da predsednika stranke Ljuba Jasniča pooblastijo za pogovore o morebitnem sodelovanju na volitvah z drugimi političnimi strankami. Največ možnosti za povezovanje Jasnič za zdaj vidi z nepovezanimi poslanci, a poudarja, da je DeSUS samostojna stranka, ki pripravlja lasten volilni program.

Anton Urh je na včerajšnji seji sveta stranke DeSUS odstopil z mesta predsednika sveta stranke, je ta potrdil za Večer. Novi predsednik sveta pa je po poročanju medijev Srečko Felix Krope. Več bo predvidoma znanega na izjavi vodstva stranke po današnji seji sveta.

Svet DeSUS bo na današnji seji v Gorjuši pri Domžalah obravnaval osnutek volilnega programa za nastop na pomladanskih državnozborskih volitvah. Predsednik sveta Anton Urh je za STA dejal, da je besedilo dobro, poudarja pa tisto, zaradi česar je bila stranka pred 30 leti tudi ustanovljena, to pa je zavzemanje za upokojence.

Delo vlade podpira 28,3 odstotka vprašanih, nasprotuje ji 62,2 odstotka, kaže anketa, ki jo je za POP TV opravila agencija Mediana. Največ vprašanih bi volilo SDS, ki v primerjavi z oktobrom beleži upad podpore. Na vrhu najbolj priljubljenih politikov ostaja evropska poslanka NSi Ljudmila Novak.

Predsednik LMŠ Marjan Šarec je po v izjavi po sprejetju programa stranke poudaril, da stranka s tem dejanjem prehaja iz strogo opozicijskega delovanja v fazo, ko bodo ljudem predstavili program in se ukvarjali s prihodnostjo. Po njegovih besedah bodo LMŠ volili vsi, ki "želijo konsistentnost, načelnost in si želijo prihodnosti".

Na današnjem digitalnem programskem kongresu bodo delegati NSi sprejemali osnutek programa, s katerim bo stranka nastopila na državnozborskih volitvah. Na kongresu se bodo predstavili tudi kandidati za volitve v DZ ter opredelili položaj stranke v političnem prostoru in njeno kratkoročno politično vizijo.

Na današnjem programskem kongresu stranke LMŠ bodo udeleženci potrjevali osnutek programa, ki so ga povzeli z geslom Normalizacija. Rešitve. Razvoj. S programom bodo po besedah predsednika stranke Marjana Šarca LMŠ opredelili kot razvojno-liberalno stranko, ki želi Slovenijo "popeljati na pot razvoja, vendar ne razvoja za ceno človekovih pravic".

Novembrska raziskava javnega mnenja Vox populi, ki jo za Večer in Dnevnik opravlja agencija Ninamedia, kaže, da bi največjo podporo dobila SDS, ki bi jo volilo 17 odstotkov vprašanih. Sledijo SD s 13,9-odstotno podporo, Levico bi volilo 8,1 odstotka, LMŠ 7,3, NSi 6,6 in SAB 4,3 odstotka vprašanih. Delež neopredeljenih volivcev je skoraj tretjina.

Izvršilna veja oblasti ima najnižjo oceno v tem mandatu, glede na rezultate novembrske ankete navaja Delo. Delež tistih, ki delo vlade ocenjujejo kot zelo negativno, se je z oktobrskih 37 povišal na 40,4 odstotka v novembru. Še 19 odstotkov jih delo vlade ocenjuje negativno, skupaj je torej nezadovoljnih skoraj 60 odstotkov vprašanih, kaže anketa.

Predsednik države Borut Pahor je odločil, da bo februarja prihodnje leto podpisal akt o razpisu rednih volitev v DZ, kot dan glasovanja bo določil prvi možen datum, to je 24. april. V strankah poudarjajo, da so na volitve pripravljeni. V koaliciji predlagan datum ocenjujejo kot ustrezen, v delu opozicije so še vedno naklonjeni predčasnim volitvam.