Toda nobena upokojenska stranka, niti Desus, doslej ni prepričala večine upokojencev oziroma starejših od 60 let. Ti so vedno najbolj stavili na največje in tradicionalne stranke na levi in desni.

»Če ne bi bil minister, bi bile danes pokojnine za deset odstotkov nižje,« je dejal Karl Erjavec na ustanovnem kongresu stranke Zaupanje, ki jo je ustanovil prejšnjo sredo zvečer v dvorani ljubljanskega hotela Slon. Govoril je o času varčevalne politike, ko je bil minister v drugi vladi Janeza Janše.

Več kot 15 let je vodil stranko Desus, ki se je zavzemala za upokojence in obljubljal sanjske pokojnine. Zdaj je svoj boj razširil na dve najbolj ranljivi skupini: starejše od 50 let in mlajše od 30 let.

Primož Lavre

Pri mladih je naštel stanovanjsko problematiko, da nimajo možnosti opravljanja pripravništva in da morajo delati, da lahko študirajo. Starejši pa se po njegovem bojijo za zdravstveno oskrbo, sploh po skoraj leto dni trajajoči zdravniški stavki, nasprotuje pa tudi plačevanju prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence.

Po njegovih besedah iz pokojninske blagajne ne bi smeli jemati sredstev za druge namene, tisti, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, pa bi morali prejemati polno pokojnino, tudi če ostanejo zaposleni.

Vrnitev izkušenega politika

Erjavec se že drugič vrača v politiko. Stranko Desus je vodil od leta 2005, ko je postal obrambni minister v prvi Janševi vladi, nato je bil minister za okolje v vladi Boruta Pahorja, ko se je moral predčasno posloviti zaradi afere »kante«, kot je sam imenoval zanj obremenilno poročilo računskega sodišča.

V drugi Janševi vladi je postal zunanji minister, to funkcijo pa je obdržal tudi v vladi Alenke Bratušek in nato Mira Cerarja. V vladi Marjana Šarca se je vrnil za obrambnega ministra. Pravzaprav nikoli ni bil minister za delo in socialo, ki ima na skrbi upokojence, zanje se je »boril« kot predsednik Desusa.

A ta položaj je izgubil januarja 2020, ko ga je na kongresu premagala takratna kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, ki je nato stranko popeljala v tretjo Janševo vlado. Svoj prvi trenutek vrnitve je Erjavec izkoristil, ko je po njenem odhodu stranka ostala brez predsednika.

Sašo Radej

Decembra 2020 so ga vnovič izvolili za predsednika Desusa, hkrati je kandidiral za mandatarja takratne opozicije (koalicije KUL) proti Janši. A račun se mu ni izšel, saj so mu nož v hrbet zabili lastni poslanski kolegi iz Desusa, nato se je še enkrat poslovil in stranko prepustil propadu.

Na volitvah je izpadla iz državnega zbora, junija letos je njeno vodstvo prevzel Vlado Dimovski, minister za delo in socialo v vladah Janeza Drnovška in Toneta Ropa od 2000 do 2004, za podpredsednika pa so bili izvoljeni nekdanji poslanec SAB (in minister za kohezijo) Marko Bandelli, nekdanji prvi človek Telekoma in poznejši državni svetnik (politično je bil dejaven v stranki LDS) Adolf Zupan in velenjska mestna svetnica Darinka Mravljak. V zadnjem času so organizirali okroglo mizo v Velenju, zdaj pa jo pripravljajo še v Ljubljani.

Erjavec je po odhodu iz politike nekaj časa delal v kranjskem podjetju Iskratel kot pomočnik direktorja za tuje trge Željka Puljića, od koder so ju avstrijski lastniki kmalu za tem odslovili.

Letos poleti je ob srečanju ob Ruski kapelici pod Vršičem napovedal vrnitev v politiko. Glede na njegove takratne izjave je bilo pričakovati, da bo stranka prorusko usmerjena, saj je imel pomisleke glede evropske politike, ki vojaško podpira Ukrajino pred rusko agresijo.

Poleg tega je bil kot zunanji minister vseskozi v dobrih odnosih s Putinom, še posebej z njegovim ministrom za telekomunikacije Nikolajem Nikoforovom, ki je večkrat obiskal Slovenijo. Tokrat na ustanovnem kongresu ni bilo nobenega govora o zunanji politiki. Očitno je Erjavec presodil (ali pa so mu to svetovali drugi), da si s tem oži krog svojih potencialnih volivcev.

Ob njem so na kongresu sedeli nekdanja okoljska ministrica Irena Majcen, nekdanji predsednik KPK Boris Štefanec in nekdanji veleposlanik Milan Jazbec. Na kongresu je bil tudi nekdanji ljubljanski podžupan (takrat LDS) Slavko Slak. Velikih imen, ki jih je napovedal pred ustanovitvijo stranke, ni bilo.

Primož Lavre

Denimo nekdanjega guvernerja Banke Slovenija Franceta Arharja, prav tako ni bilo nekdanjega gospodarskega mistra in nato prvega človeka Leka Metoda Dragonje. Nekdanji notranji minister (v času prve Janševe vlade, nato pa poslanec SDS) Dragutin Mate se po Erjavčevih besedah še odloča, nekdanja pravosodna ministrica (iz vrst SMC, v času zadnje Janševe vlade) Lilijana Kozlovič pa naj bi v stranki sodelovala, a je imela pred kongresom »določene zadržke«. Erjavec nam je pred začetkom kongresa dejal, da se mnogi bojijo včlaniti v njegovo stranko in da bodo prišli pozneje. Nekaj ljudi je Erjavcu sledilo iz Desusa, a opaziti je bilo tudi mlajšo generacijo.

Janšev satelit

»Erjavec je 20 let nategoval narod, za upokojence je naredil malo, bolj je delal na drugih resorjih,« nam je odgovoril Marko Bandelli, podpredsednik Desusa, na vprašanje, ali se bojijo vrnitve »Teflonskega Karla«.

Po zadnji anketi, ki jo je opravila Mediana, se ne bi uspelo prebiti v državni zbor ne Desusu ne stranki Zaupanje, zelo blizu parlamentarnega praga oziroma nad njim, če ne upoštevamo neopredeljenih anketirancev, pa je stranka Glas upokojencev Pavla Ruparja, za katerega pa, kot pravi Bandelli, ljudje vedo, kam spada.

Jure Klobčar

Rupar je bil dolgoletni poslanec SDS in tržiški župan, ki je na koncu zaradi korupcije pristal v zaporu. SDS je zapustil zaradi spora z njenimi lokalnimi funkcionarji, nato je leta 2018 želel nastopiti na listi Združene desnice, a je prvak stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc oddal nepopolno vlogo in v kranjski volilni enoti niso mogli vložiti liste.

Leta 2021 je Rupar na letnem taboru SDS v Bovcu oblekel narodno nošo in skupaj z narodno- zabavnim ansamblom prepeval Slovenija, od kod lepote tvoje. Lani je ustanovil društvo 1. oktober (imenuje se po mednarodnem dnevu starejših), letos pa še stranko Glas upokojencev.

Toda na Ruparjevih protestih, na katerih molijo in prepevajo Slakove Čebelice, preden bentijo proti vladi, je opaziti vse manj upokojencev, ki so večinoma volivci SDS in bodo bržkone svojemu idolu Janezu Janši zvesti tudi na naslednjih volitvah.

Poleg tega se je Rupar že sprl z delom ustanovnih članov svojega društva in stranke, ki so mu očitali sporno ravnanjem z denarjem društva, ki je pravzaprav obvod za financiranje stranke. Tako so na ustanovnem kongresu stranke Glas upokojencev zbirali donacije za društvo 1. oktober, zbrali naj bi več kot 5000 evrov, nato je Rupar odnesel škatlo v svoj prestižni mercedes GLA in za približno dvajset minut zamujal na večerjo v restavraciji na Viču.

Pozneje, ko so šteli denar iz škatle, pa naj bi bilo v njej le nekaj več kot 2000 evrov. Ko so ga začeli spraševati o denarju, jih je izključil iz stranke z obtožbo, da so jo skušali prevzeti.

Dogodkov, ko so ljudje dajali donacije »na roko«, potem pa denarja ni bilo na tekočem računu, naj bi bilo še več. Zgolj julija in avgusta lani naj bi si Rupar izplačal 991 evrov potnih stroškov, skupaj z dvema najožjima sodelavcema Andrejem Peterletom in Rajkom Perčičem pa 2845 evrov.

Sašo Radej

Nazadnje so ga obtožili, da je od društva neupravičeno zahteval vračilo 2000 evrov za pot v Medžugorje, čeprav tega denarja društvu sploh naj ne bi posodil. Vse te obtožbe bodo gotovo na plano prišle tudi tik pred volitvami, zato je vprašanje, koliko možnosti ima stranka za uvrstitev v parlament.

Upokojenci so jim odpovedali

Tako imamo tri upokojenske stranke oziroma stranke, ki prvenstveno nagovarjajo upokojence, a nobena izmed njih ne more prepričati večine upokojencev. Pravzaprav to ni uspelo niti Desusu, čeprav je leta 2014 dosegel celo 10,18 odstotka glasov oziroma ga je obkrožilo 88.968 volivcev. To je bil največji uspeh Karla Erjavca.

Štiri leta pozneje je padla na 4,93 odstotka oziroma 43.889 volivcev, na zadnjih parlamentarnih volitvah, ko na njenem vrhu ni bil več Erjavec, pa jo je obkrožilo komaj 7840 ljudi oziroma 0,66 odstotka, s čimer niso dosegli niti pogoja za državno financiranje stranke. Zelo uspešna je bila stranka tudi na volitvah leta 2008 in 2011, ko je (tudi pod vodstvom Erjavca) dosegla 78.353 (7,45 odstotka) oziroma 76.853 glasov (6,97 odstotka).

Vse te številke pa pomenijo le manjši del upokojencev, ki jih je stranka prvenstveno nagovarjala. Po podatkih Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije je bilo leta 2023 v Sloveniji 638.802 prejemnikov pokojnine, od tega 484.383 starostne pokojnine. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo na začetku letošnjega leta v Sloveniji 462.512 prebivalcev, starih najmanj 65 let, kar je 22 odstotkov celotnega slovenskega prebivalstva.

Ker so starejši bolj aktivni volivci, je njihov delež na volitvah še višji. Po podatkih državne volilne komisije se je državnozborskih volitev leta 2022 udeležilo 36 odstotkov volivcev, starejših od 60 let, kar je približno 433 tisoč ljudi.

Približno toliko glasov je dobila stranka Gibanje Svoboda sedanjega premierja Roberta Goloba. Če bi vsi upokojenci oziroma starejši volivci obkrožili Desus oziroma katero drugo upokojensko stranko, bi bila zmagovalka volitev, njen predsednik pa premier.

Sašo Bizjak

Koga potemtakem volijo upokojenci oziroma starejši volivci? Agenciji Mediana in Valicon take raziskave še nista naredili. Andraž Zorko iz Valicona ob tem pravi, da se iz vsake ankete zelo dobro vidi, da se starejši kot volilni upravičenci pogosteje udeležujejo volitev; starejši so, bolj je razmerje levo-desno (samoopredelitev anketirancev) v korist strank levo od sredine:

»Volijo sicer vse stranke, so pa bolj nagnjeni k strankam levo od sredine, tako da imajo te stranke med njimi boljši rezultat. Ker jih je veliko v absolutnem smislu in ker je udeležba med njimi nadpovprečna, so oni tisti, ki odločajo volitve.«

Če bi vsi upokojenci oziroma starejši volivci obkrožili Desus oziroma katero drugo upokojensko stranko, bi bila zmagovalka volitev, njen predsednik pa premier.

Še bolj konkreten je Nikola Damjanić (Ninamedia), ki pravi, da največ populacije starejših od 60 let glasuje za Gibanje Svoboda in SD, precej manj pa za SDS in NSI, slednji imata več volivcev med srednjo in mlajšo generacijo.

Ankete Ninamedie tudi ne dajejo skoraj nobene možnosti nobeni izmed omenjenih treh upokojenskih strank: ne Desusu, ne Karlu Erjavcu, ne Pavlu Ruparju ne. Večina »desnih« volivcev bo tako skoraj zagotovo ostalo zvestih SDS, »levi« pa so že doslej volili SD oziroma stranko tisti nova obraz, ki ima največ možnosti, da premaga Janšo.

Volilna udeležba po starostnih skupinah

Po podatkih državne volilne komisije se je državnozborskih volitev leta 2022 udeležilo 1.203.522 volivcev, kar je 70,97 odstotka vseh volilnih upravičencev. Najbolj aktivna je bila skupina od 46 do 60 let, med katero je bila volilna udeležba 74-odstotna, nato pa skupina starejših od 60 let, ki so na volitve prišli v več kot 72 odstotkih.

Precej nižja je bila volilna udeležba med mlajšimi volivci: v skupini od 31 do 45 let je na volitve prišlo nekaj več kot 65 odstotkov volivcev, najnižja udeležba pa je bila med najmlajšimi (od 18 do 30 let), pri čemer se je volitev udeležilo nekaj več kot 62 odstotkov volivcev.

Struktura volivcev na zadnjih volitvah pa je bila taka: skupina 18–30 let je pomenila 13 odstotkov volivcev, skupina 31–45 let 23 odstotkov, skupina 46–60 let 28 odstotkov, skupina 60+ pa 36 odstotkov. Upokojenci oziroma starejši volivci so tako najbolj številna skupina volivcev.