V Slovenskem sodniškem društvu zapis predsednika SDS Janeza Janše na družbenem omrežju X vidijo kot spodbujanje sovraštva in nezaupanja do sodstva, zlasti do sodnic. Objavo, v kateri je Janša opozoril na stroške, ki so mu jih naložila sodišča v zadnjem letu, v društvu ocenjujejo kot seksistično in destruktivno.

Premier Robert Golob je "najostreje obsodil" nedavne grožnje in nasilje nad sodniki in tožilci. "Stvari so šle enostavno predaleč. To, da varnost sodnika in njegove družine ogrožamo tako neposredno, je nedopustno," je zapisal v odzivu in spomnil na zavezo vlade ob nastopu mandata po normalizaciji družbe, varnosti, demokraciji in pravni državi.

V Slovenskem sodniškem društvu so pretreseni nad objavo fotomontaž in domnevnih domačih naslovov več sodnikov in tožilke, ki jih je tožil predsednik SDS Janez Janša. Kot so zapisali, je nadlegovanje sodnikov in tožilcev po domovih zaradi njihovih preteklih odločitev v sodnih postopki nesprejemljivo, takšne grožnje pa so obsojanja vredne.

Na ministrstvu za pravosodje in na vrhovnem sodišču obsojajo nedavni napad in poškodovanje hiše brežiškega sodnika Almirja Kurspahića. Po oceni ministrstva napad predstavlja nesprejemljivo dejanje nasilja in resen napad na temelje pravne držav, napadi na integriteto in varnost sodnikov pa so napadi na samo bistvo našega pravosodnega sistema.

Če želite s sodniki komunicirati, je to v resnici nemogoče. Kakršnakoli vprašanja so pritisk nanje, na njihovo neodvisnost. Kritike pa so sploh nedopustne.

Celjsko tožilstvo je zoper nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjića vložilo obtožni predlog zaradi suma kaznivega dejanja protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja. Celjsko tožilstvo naj bi to storilo zaradi Radonjićevih potez na sojenju Milku Noviču, poroča časnik Dnevnik.

Sodni senat celjskega okrožnega sodišča je danes nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjića zaradi obrekovanja in razžalitve ljubljanske sodnice Andreje Sedej Grčar in ljubljanske tožilke Blanke Žgajnar obsodilo na enotno denarno kazen v višini 9000 evrov. Senat je tako sledil predlogu tožilstva, Radonjić pa je že napovedal pritožbo.

Nekdanja tožilka na Okrožnem državnem tožilstvu v Murski Soboti Anica Šoštarič ni uspela s pritožbo na odločitev disciplinskega sodišča vrhovnega državnega tožilstva o odvzemu funkcije, poroča Vestnik. Odločitev je pravnomočna. Maja so ji zaradi več disciplinskih prekrškov odvzeli funkcijo, kar je po poročanju medija prvi takšen primer v Sloveniji.

Z nedavno sprejeto dopolnilno odločbo glede sodniških plač je ustavno sodišče določilo način določitve plač sodnikov rednih sodišč, ki je izven veljavne plačne lestvice oz. je za sodnike določilo posebno plačno lestvico. Razmerje med nosilci vseh treh vrhov oblasti bo po realizaciji dopolnilne odločbe popolnoma porušeno, opozarja vlada.

Ustavno sodišče je danes izdalo dopolnilno odločbo glede sodniških plač, s katero je določilo način izvršitve odločbe o neustavnih sodniških plačah. Na novo določene sodniške plače bodo sodnikom prvič izplačali pri izplačilu za avgust v septembru letos, pri čemer pa bodo dobili tudi razliko za nazaj od 3. januarja letos.

Komisija za preprečevanje korupcije je prijavo o sumu nezdružljivosti funkcij ustavnega sodnika Klemna Jakliča odstopila DZ. KPK namreč ni pristojna za presojo sumov kršitev nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov, so sporočili. Bodo pa nadaljevali obravnavo zadeve z vidika pristojnosti na področjih omejitev poslovanj in premoženjskega stanja.

Državni zbor je včeraj izvolil Aleša Galiča, Vasilko Sancin in Boštjana Zalarja za kandidate za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP). Trojico je državnemu zboru po pridobitvi mnenja Sodnega sveta in vlade v izvolitev predlagala predsednica republike, minuli teden jih je potrdila tudi mandatno-volilna komisija DZ.

Ustavni sodniki Marko Šorli, Rok Svetlič in Klemen Jaklič se ograjujejo od današnje "izjave petih sodnic in sodnikov ustavnega sodišča", ki med drugim ugotavljajo nedorečenost zakona glede nezdružljivosti dejavnosti s funkcijo ustavnega sodnika. Po mnenju trojice izjava "ne bo prispevala k varovanju neodvisnosti, legitimnosti in ugleda" sodišča.

Na ustavnem sodišču so v ponedeljek opravili neformalno razpravo o očitkih Klemnu Jakliču glede nezdružljivosti sodniške funkcije z dejavnostjo, ki jo je opravljal kot samostojni podjetnik. Ugotovili so, da nimajo pristojnosti za opredeljevanje o tem. Menijo pa, da bi bilo koristno, če bi zakonodajalec ustrezno dopolnil zakon o ustavnem sodišču.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je danes odzvala na očitke ustavnemu sodniku Klemnu Jakliču, da je poleg sodniške funkcije imel tudi popoldanski s. p. Predsednica od najvišjih funkcionarjev, kamor sodijo tudi ustavni sodniki, pričakuje najvišjo integritetno držo, zato je prav, da se primer razčisti do konca, je poudarila.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je uvedla predhodni preizkus glede ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je bil v času opravljanja funkcije pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. A na KPK dodajajo, da niso pristojni za presojo nezdružljivosti funkcij sodnikov.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič trdi, da mu zakon o ustavnem sodišču dopušča dejavnosti, ki jih je opravljal kot samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Za Planet TV je povedal, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo in da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes v državni zbor poslala predlog kandidatov za slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. Za sodnika z mandatom od junija 2025 predlaga v Sloveniji in mednarodno priznane pravne strokovnjake Boštjana Zalarja, Vasilko Sancin ter Aleša Galiča.

Na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) v Haagu je danes za devetletni mandat zapriseglo šest novih sodnikov, med njimi tudi 42-letna Beti Hohler, ki je s tem postala najmlajša sodnica v zgodovini ICC in prva Slovenka na tem položaju.

Predstavniki Slovenskega sodniškega društva so danes na državno odvetništvo predali približno 320 zahtevkov sodnikov za mirno rešitev glede prikrajšanja pri plačah. Približno 50 sodnikov je to storilo že prej, tako je do danes zahtevke vložilo že približno 370 sodnikov. Na državnem odvetništvu imajo zdaj tri mesece časa za rešitev zadeve.