Državni zbor je včeraj izvolil Aleša Galiča, Vasilko Sancin in Boštjana Zalarja za kandidate za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP). Trojico je državnemu zboru po pridobitvi mnenja Sodnega sveta in vlade v izvolitev predlagala predsednica republike, minuli teden jih je potrdila tudi mandatno-volilna komisija DZ.

Ustavni sodniki Marko Šorli, Rok Svetlič in Klemen Jaklič se ograjujejo od današnje "izjave petih sodnic in sodnikov ustavnega sodišča", ki med drugim ugotavljajo nedorečenost zakona glede nezdružljivosti dejavnosti s funkcijo ustavnega sodnika. Po mnenju trojice izjava "ne bo prispevala k varovanju neodvisnosti, legitimnosti in ugleda" sodišča.

Na ustavnem sodišču so v ponedeljek opravili neformalno razpravo o očitkih Klemnu Jakliču glede nezdružljivosti sodniške funkcije z dejavnostjo, ki jo je opravljal kot samostojni podjetnik. Ugotovili so, da nimajo pristojnosti za opredeljevanje o tem. Menijo pa, da bi bilo koristno, če bi zakonodajalec ustrezno dopolnil zakon o ustavnem sodišču.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je danes odzvala na očitke ustavnemu sodniku Klemnu Jakliču, da je poleg sodniške funkcije imel tudi popoldanski s. p. Predsednica od najvišjih funkcionarjev, kamor sodijo tudi ustavni sodniki, pričakuje najvišjo integritetno držo, zato je prav, da se primer razčisti do konca, je poudarila.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je uvedla predhodni preizkus glede ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je bil v času opravljanja funkcije pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. A na KPK dodajajo, da niso pristojni za presojo nezdružljivosti funkcij sodnikov.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič trdi, da mu zakon o ustavnem sodišču dopušča dejavnosti, ki jih je opravljal kot samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Za Planet TV je povedal, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo in da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes v državni zbor poslala predlog kandidatov za slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. Za sodnika z mandatom od junija 2025 predlaga v Sloveniji in mednarodno priznane pravne strokovnjake Boštjana Zalarja, Vasilko Sancin ter Aleša Galiča.

Na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) v Haagu je danes za devetletni mandat zapriseglo šest novih sodnikov, med njimi tudi 42-letna Beti Hohler, ki je s tem postala najmlajša sodnica v zgodovini ICC in prva Slovenka na tem položaju.

Predstavniki Slovenskega sodniškega društva so danes na državno odvetništvo predali približno 320 zahtevkov sodnikov za mirno rešitev glede prikrajšanja pri plačah. Približno 50 sodnikov je to storilo že prej, tako je do danes zahtevke vložilo že približno 370 sodnikov. Na državnem odvetništvu imajo zdaj tri mesece časa za rešitev zadeve.

V javnem sektorju vlada kaos, stavkajo sodniki, stavkajo zdravniki in Fides se bo kmalu lahko preimenoval v Hamas, saj je za dosego svojih političnih ciljev vzel ljudi za talce, v novi epizodi Reporter podkasta ugotavljata odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in novinar Reporterja Igor Kršinar. Spregovorila sta še o odločitvi KPK, da začasno prekine preiskavo zoper premierja Goloba, o aristokratskih težnjah predsednice države Nataše Pirc Musar ter o aferah, ki bodo morda odnesle ministrice.

Neurejen plačni položaj sodnikov ter njihove upravičene in utemeljene reakcije na neaktivnost pristojnih državnih institucij za uresničitev ustavne odločbe o plačah vzbujajo resno skrb glede nemotene izvedbe volitev evropskih poslancev, je predstavnikom zakonodajne in izvršne oblasti sporočil predsednik Državne volilne komisije (DVK) Peter Golob.

Predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat je za medije dejal, da bodo najkasneje do torka na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti določb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki urejajo plače sodnikov. Ob tem bodo predlagali, naj ustavno sodišče določi način izvršitve junijske odločbe o plačah sodnikov.

Sodniki so danes začeli opozorilni protest, ki bo trajal do 24. januarja. Za to so se odločili zaradi nespoštovanja ustavne odločbe, v kateri je sodišče junija lani ugotovilo, da so sodniške plače prenizke. Med protestom se bodo sodniki, ki vodijo postopke v posameznih zadevah, sami odločali, ali bodo že razpisane naroke preklicali.

Slovensko sodniško društvo je v odzivu na petkovo izjavo ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan izpostavilo, da pozdravlja pogajanja o plačah v javnem sektorju. Toda uresničitev ustavne odločbe ni del socialnega dialoga, temveč je njen namen zagotovitev ustreznega ustavnega statusa sodstva, menijo.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan se je v današnji izjavi za medije zavezala, da bo odločba ustavnega sodišča o sodniških plačah izvršena, vendar z zamikom. Sodnike je pozvala k dialogu. Dejala je, da razlogov ali argumentov sodnikov, ki so jo pozvali k odstopu, ne pozna. Meni, da s tem ne bi bili bližje rešitvi.

Glavni odbor Slovenskega sodniškega društva je včeraj sprejel več sklepov o stopnjevanju protestnih aktivnosti, ker vlada ni uresničila odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah. Med 10. in 24. januarjem bodo protestno opravljali le nujne zadeve, premierja Roberta Goloba in pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan pa pozivajo k odstopu.

Sodniki in tožilci bodo danes za eno uro prekinili delo in s protestnimi shodi izrazili nestrinjanje z nespoštovanjem ustavne odločbe glede sodniških plač. O protestu so že obvestili pristojne evropske institucije, ne izključujejo pa niti nadaljevanja protestnih aktivnosti, če vlada ne bo odpravila neustavnosti višine sodniških plač.

Slovensko sodniško društvo je izglasovalo začetek stavkovnih aktivnosti v primeru "črnega scenarija", je včeraj za STA povedala predsednica društva Vesna Bergant Rakočević. V primeru neizpolnitve ustavne odločbe do 4. januarja napovedujejo tudi protestne shode, odločajo pa se še o tem, ali bodo zoper državo vložili kolektivno ali individualne tožbe.

Višje sodišče v Mariboru je razveljavilo sodbo Silvu Drevenšku, ki je bil lani zaradi trojnega umora v Gerečji vasi obsojen na dosmrtno zaporno kazen. Sodba ptujskega okrožnega sodišča je namreč po presoji višjega sodišča nezakonita, saj iz zapisnika o posvetovanju sodnega senata izhaja, da je o sodbi odločalo šest namesto pet sodnikov.

Predsednik stranke SNS Zmago Jelinčič je na vlado naslovil pobudo, naj se v zakonodajo vnese, da morajo biti podatki o celotnem premoženju pravosodnih funkcionarjev prosto dostopni na spletu.