Klakočar Zupančičeva je Jakliča pozvala k odstopu, zdaj se je oglasila še Pirc Musarjeva

Po mnenju Pirc Musar primer ustavnega sodnika Jakliča v zvezi z opravljanjem popoldanske dejavnosti pravno ni "tako enostaven", zato se do njega še ne želi opredeliti. Primera tudi še ni proučila v podrobnosti, si pa želi, da se čim prej ugotovi, ali je v tem primeru prišlo do kršitve integritete.

"In če je, bo verjetno kar prav, da se vprašamo, ali je naša zakonodaja v tem segmentu vendarle dovolj natančna, in če ni, jo bo treba spremeniti," je dejala ob robu današnjega srečanja štirih predsednikov na Brdu pri Kranju ob 20-letnici članstva Slovenije v EU.

Po mnenju predsednice je prav, da v zadevi Jaklič ustrezne institucije opravijo svoj posel, ob čemer je spomnila, da je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v tej zadevi že uvedla predhodni preizkus. "Zagotovo si bom svoje mnenje lažje ustvarila po tistem, ko bom slišala, kakšno je pravno naziranje KPK" je poudarila.

Že danes pa po njenih besedah morda vidimo, da ni dovolj varovalk, kako nadzirati delovanje najvišjih funkcionarjev v državi, predvsem kar se tiče zasebnih poslov.

"Dejstvo je, da ustavni sodniki imajo možnost in pravico delati na področju izobraževanja, torej predavati, zato se mi zdi zelo pomembno, da ustrezne institucije preučijo, če je vendarle ustavni sodnik Jaklič preko s. p. počel še kaj drugega, kot le predaval," je povedala medijem.

Po mnenju Pirc Musar bi zakonodaja, če je jasna, morala vsebovati tudi varovalke, s pomočjo katerih bi ustrezne institucije tisti trenutek, ko se ustanovi s. p. ali podjetje, takšno informacijo dobile in lahko hitro odreagirale. To preverjati za nekaj let nazaj ni dobro ne za funkcionarja ne za javni interes in državo, je odgovorila na vprašanje, kako nadzirati javne funkcionarje.

V zvezi z zadevo je predsednica izpostavila še, da naša zakonodaja ne določa dovolj podrobno primerov, ko sodnik že nastopi funkcijo, zatem pa ustanovi še popoldanski s. p. Spomnila je na primer drugega sodnika, ki je bil v sodnem postopku v podobni zadevi.

"Takratni sodnik, ki je bil v postopku, je podjetje oziroma s. p. ustanovil že prej, še preden je postal sodnik, ustavni sodnik Jaklič pa je to storil po tistem, ko je nastopil funkcijo in te situacije naša zakonodaja ne razčisti dovolj podrobno," je dejala.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič je bil v času opravljanja funkcije kar pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost, je prejšnji teden prvi objavil tednik Mladina. Na pisanje se je odzvala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je napovedala, da bo primer predala KPK.

Jaklič je v petek zatrdil, da mu zakon o ustavnem sodišču dopušča dejavnosti, ki jih je opravljal kot samostojni podjetnik. Za Planet TV je povedal, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo in da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča.