Jakličev s. p. še poglobil razkol med ustavnimi sodniki

Z ustavnega sodišča so danes namreč sporočili, da so v ponedeljek opravili neformalno razpravo o očitkih Klemnu Jakliču glede nezdružljivosti sodniške funkcije z dejavnostjo, ki jo je opravljal kot samostojni podjetnik. Ugotovili so, da nimajo pristojnosti za opredeljevanje o tem. So pa ugotovili nedorečenost zakonske ureditve, ki ne ureja postopanja v primeru dvoma o združljivosti dejavnosti, in ocenili, da bi bilo koristno, če bi se zakonodajalec odzval in ustrezno dopolnil zakon o ustavnem sodišču. Navedli so še, da so razpravo opravili ob prisotnosti sedmih sodnic in sodnikov, Jaklič pa pri razpravi ni sodeloval, saj da je svojo celostno izjavo za javnost medijem že podal.

"Sodnika, ki sva bila prisotna na kolegiju, na katerem smo o tem razpravljali, ugotavljava, da izjava, ki je pred objavo niti nisva dobila na vpogled, ne odraža najinih stališč, izraženih na kolegiju," pa je zapisano v odzivu, ki so ga podpisali Šorli, Svetlič in Jaklič.

Po njihovem mnenju je namreč zakon o ustavnem sodišču v delu, kjer določa izjemo od prepovedi opravljanja poklica in pridobitne dejavnosti, jasen in izrecen. Takšna dejavnost je dovoljena, če gre za pedagoško in raziskovalno dejavnost na področju visokega šolstva. "Zakon opravljanja te dejavnosti ne zamejuje zgolj na nekatere, in ne druge, veljavne statusne oblike ter za ta primer tudi ne zahteva obvestila ali soglasja predsednika," so navedli.

Zmotila jih je tudi navedba, da iz zakonodaje ne izhaja, da bi ustavno sodišče ali njegov predsednik imela kakršnekoli pristojnosti v zvezi z domnevno nezdružljivostjo funkcije ustavnega sodnika, kar "velja tudi za ugotavljanje dopustnosti opravljanja sicer dovoljenih dejavnosti v sporni podjetniški obliki samostojnega podjetnika".

"Večina ustavnega sodišča je s svojo izjavo o 'spornosti' opravljanja te dejavnosti v eni od zakonskih možnosti prekoračila pooblastila, ki jih ima po zakonu in ustavi. Ustavno sodišče ni pristojno za moralno etiketiranje ravnanj, ki sodijo v okvir veljavnega zakona ali celo za moralno etiketiranje neodvisnega ustavnega sodnika, ki mu ostali sodniki po ustavi nismo nadrejeni. To predstavlja neposreden poseg v sodnikovo neodvisnost, in s tem neodvisnost institucije ustavnega sodišča, ter obenem krši sam duh veljavne zakonske ureditve, ki opravljanje te dejavnosti izmed vseh ostalih izpostavlja kot zaželeno," pa so zapisali Šorli, Svetlič in Jaklič.

Sprašujejo se tudi, kako da večina sodnikov v svoji izjavi niti ne poskusi zavarovati neodvisnosti sodišča zoper izjave predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, ki po njihovem "posegajo v sodno vejo oblasti brez precedensa". Klakočar Zupančič je sicer dejala, da če se izkaže, da očitki Jakliču o nezdružljivosti držijo, da pričakuje njegov odstop.

Ustavna sodnica Špelca Mežnar je sicer v osebnem mnenju, ki ga je podala za POP TV ocenila, da je "status s. p. sam po sebi, neodvisno od dejavnosti, za katero je registriran, absolutno nezdružljiv s funkcijo ustavnega sodnika", ker onemogoča nadzor nad tem, katere dejavnosti, s kom in v kakšnem obsegu sodnik izvaja. Pogodba o zaposlitvi, podjemna pogodba in avtorska pogodba omogočajo preverljivost, transparentnost in sledljivost pri dovoljenem izvensodnem delovanju sodnikov. Poslovanja v okviru s.p. pa sodnik (razen Finančni upravi) ni dolžan razkriti. "Podjetniško delovanje je prav zato, ker mora biti svobodno, absolutno nezdružljivo tako s funkcijo rednega kot ustavnega sodnika", je za televizijo dejala Mežnar.

Ustavni sodnik Jaklič je bil v času opravljanja funkcije kar pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost, je prejšnji teden objavil tednik Mladina. Jaklič je pozneje zatrdil, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dopušča, prepričan pa je, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, zato zanj tudi ni zaprosil.