Sodniki zaradi prenizkih plač državnemu odvetništvu predali 370 zahtevkov

Več sto zahtevkov sodnikov za mirno rešitev spora glede prikrajšanja pri plačah sta na državno odvetništvo danes dopoldne prinesla predsednica in podpredsednik Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević in Andrej Ekart. Bergant Rakočević je v izjavi za medije izpostavila, da danes mineva 62 dni od poteka roka, ki ga je ustavno sodišče določilo državnemu zboru za izpolnitev odločbe, ki ureja materialni položaj sodnikov.

"Ker se ni zgodilo nič, so se sodniki odločili za to skrajno, vendar pravno dopustno sredstvo, torej individualno sodno varstvo. S kolegi iz sodniškega društva danes predajamo na Državno odvetništvo Republike Slovenije zahtevke približno 320 kolegov, približno 50 sodnikov je to že storilo," je poudarila.

Glede višine zahtevkov je pojasnila, da se je veliko sodnikov odločilo, da "zahteva kompenzacijo za tri do pet let nazaj". Koliko to znaša, pa bodo za vsakega sodnika ugotavljala sodišča. Zahtevke zaradi prikrajšanja plač so vlagali sodniki vseh stopenj, največ pa so jih vložili prvostopenjski sodniki, katerih položaj je tudi daleč najslabši, je dodala.

"Tudi sodniki smo posamezniki, ki imamo po ustavi zagotovljene pravice do sodnega varstva," je poudarila.

Generalna državna odvetnica Ana Kerševan je poudarila, da ima državno odvetništvo zdaj tri mesece časa, da pregleda zahtevke in sprejme odločitev glede rešitve spora. Zahtevke sodnikov bodo razporedili med državne odvetnike, ki jih bodo obravnavali samostojno, sicer pa imajo ustanovljeno tudi posebno delovno skupino, "ker gre za množične spore", je dodala.

"Rok za rešitev je tri mesece. V tem času zadeve pregledamo, se posvetujemo z organi, ki jih zastopamo, in na podlagi tega bomo ugotovili, ali in v kakšnem vse obsegu, če sploh, bomo šteli to za utemeljeno," je pojasnila Kerševan.

Če postopek mirne rešitve spora oziroma poravnave ni uspešen, se izda potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora, je dodala. "To potrdilo je procesna predpostavka za to, da se lahko vloži tožba pred sodiščem," je pojasnila.

Več sto zahtevkov sodnikov po njeni oceni sicer pomeni "kar velik pripad zadev" za odvetništvo. Državnih odvetnikov in odvetnic je trenutno skupaj 71, tako da bodo te zahtevke obravnavali tudi na zunanjih oddelkih.

Bergant Rakočević pa je spomnila, da so predstavniki Slovenskega sodniškega društva o problematiki sodniških plač govorili tudi na sestanku s predstavniki Evropske komisije zaradi priprave poročila o vladavini prava v Sloveniji za leto 2023 prejšnji teden.

Na tem sestanku, je dodala, so izvedeli, da je Slovenija edina država, ki ni upoštevala priporočil Evropske komisije iz tega področja. "Enaka navodila kot Slovenija so dobile še Hrvaška, Latvija in Nemčija in vse države razen Slovenije so tako ali drugače ustrezno ukrepale," je poudarila.

Ustavno sodišče je junija lani odločilo, da je ureditev plač sodnikov v neskladju z ustavnima načeloma sodniške neodvisnosti in delitve oblasti. Zakonodajalcu je naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar pa se ni zgodilo.

Sodniki so zaradi neuresničitve ustavne odločbe izvedli dvotedenski opozorilni protest med 10. in 24. januarjem, ko so opravljali predvsem nujne zadeve. Tožilci pa so 31. januarja opozorilno stavkali, za tri ure so prekinili delo in s tem izrazili nasprotovanje vladi. Novo enodnevno stavko pa so napovedali za 14. marec.

Nova ministrica ta pravosodje Andreja Katič je že napovedala, da bo vlada pristopila k uresničevanju odločbe skozi poseben zakon, ki da ga pripravljajo na ministrstvu za javno upravo. Se bo pa danes opoldne sestala s predsednikom vrhovnega sodišča Miodragom Đorđevićem. Kot je dejala, gre za formalen obisk, "saj se spodobi", da se srečata ob začetku mandata. V četrtek pa se bodo o uresničitvi ustavne odločbe pogovarjali s predstavniki pravosodja.