Ustavno sodišče je zavrglo pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti ukaza o sklicu prve seje DZ v novem mandatu in zapisnika o ugotovitvi izida predčasnih volitev poslancev v DZ, ker ni pristojno za presojo izpodbijanih aktov. Pobude je vložilo več vlagateljev, med njimi štiri zunajparlamentarne stranke.

Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, po katerem se je ta uporabljal retroaktivno za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oz. po 1. januarju 1990. Odločilo je, da ta omogoča nedopustno povratno uporabo zakona za obdobje pred njegovo veljavnostjo.

Višje sodišče je po pritožbi obrambe razveljavilo obsodilno sodbo za 12 let zapora nekdanjemu vodilnemu v Cestnem podjetju Ljubljana (CPL) oziroma Komunalnem podjetju Ljubljana (KPL) Ranku Mimović, poroča današnje Delo. Kot je za časnik pojasnil Mimovićev zagovornik Milan Krstić, so zaenkrat prejeli sklep o odpravi pripora, ne pa tudi sodbe.

Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič je v skladu z napovedmi na ustavno sodišče vložil pritožbo na sodbo vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo njegovo pritožbo na poročilo o izidu referenduma. Sodniki naj zadevo obravnavajo absolutno prednostno ter do končne odločitve zadržijo izvajanje zakona. Ta je medtem že v veljavi.

Okrožno sodišče v Kopru je 35-letnika, ki je v prostorih nekdanje trgovine v Postojni gojil več kot 2000 sadik konoplje, obsodilo na 19 mesecev zapora, ki ga bo lahko odslužil z delom v splošno korist, poročajo Primorske novice. Moški je krivdo priznal in si tako prislužil milejšo kazen.

Na sodišču v Sarajevu so danes soglašali, da ni temelja za izročitev prvega moža nogometnega kluba Dinamo iz Zagreba, Zdravka Mamića, ki ga Hrvaška bremeni finančnih malverzacij v zagrebškem klubu. Oviri za izročitev sta Mamićevo državljanstvo BiH in neobstoj možnosti, da bi dvostransko pogodbo o izročitvi izvajali retroaktivno.

Pred sodnika je danes stopil še ne 22-letni Loris Brljafa, ki je januarja sprožil lažni bombni preplah na Dragonji. Mladenič je tudi priznal krivdo za kaznivo dejanje potovanja z namenom terorizma. Sodnik Julijan Glavina mu je popoldne izrekel kazen treh let in dveh mesecev zapora, kolikor je zanj zahtevalo tožilstvo.

Nekdanjega direktorja Termoelektrarne Šoštanj (Teš) Uroša Rotnika je v primeru domnevnega poskusa zakrivanja sledi izvora premoženja doletela nova obtožnica, poroča portal Siol. Specializirano državno tožilstvo je na celjsko okrožno sodišče vložilo obtožnico, v kateri mu očita storitev kaznivih dejanj preprečitve dokazovanja in krive ovadbe.

Okrajno sodišče v Kamniku je upokojenega komandirja domžalske policijske postaje Božidarja Fekonjo obsodilo na dveletno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo petih let. Spoznan je bil za krivega desetih kaznivih dejanj šikaniranja na delovnem mestu, tudi takšnega s spolno konotacijo, poročajo mediji. Sodba še ni pravnomočna.

Z današnjim dnem se začenjajo sodne počitnice, a kljub temu bo na nekaterih sodiščih po državi ta teden še pestro. V Mariboru se bo začelo ponovljeno sojenje za umor, potem ko je višje sodišče razveljavilo obsodbo Jožefa Juriča. V Kopru pa bodo izrekli kazen v dveh zadevah.

Nekdanji prvi mož Mariborske livarne, zdaj glavni direktor jeseniške družbe Sij Acroni, Branko Žerdoner se je znašel na zatožni klopi. Tožilstvo mu očita zlorabo položaja, na petkovem predobravnavnem naroku na mariborskem okrožnem sodišču pa se je Žerdoner, od katerega livarna terja tudi 874.000 evrov odškodnine, izrekel za nedolžnega.

Posebno sodišče v Beogradu je danes oprostilo sedem pripadnikov nekdanjih srbskih posebnih policijskih enot (JSO) obtožb za oboroženi upor leta 2001 proti takratni demokratični vladi Zorana Đinđića, ker tožilstvo ni dokazalo obtožb. Med oproščenimi sta tudi bivši vodji teh t. i. rdečih baretk, Milorad Ulemek Legija in Zvezdan Jovanović.

Višji sodniki so potrdili obsodilno sodbo zoper 24-letno Patricijo Cenček, ki je 4. februarja lani ubila svojega partnerja. Tako bo zaradi zločina v zaporu še 12 let, več kot leto pa je že v priporu, poročata Delo in Slovenske novice.

Celjan Emir Hasičić in Ljubljančan Simon Lucaj sta v četrtek na celjskem okrožnem sodišču priznala krivdo zaradi poskusa prodaje 47 kilogramov kokaina, vrednega dva milijona evrov. Hasičić je bil obsojen na tri leta zapora, plačati mora tudi stransko kazen 8000 evrov, Lucaj je obsojen na 3,5 leta zapora in 10.000 evrov kazni, poročajo mediji.

Nemško deželno sodišče v Schleswig-Holsteinu je danes ugodilo zahtevi Španije za izročitev nekdanjega katalonskega voditelja Carlesa Puigdemonta zaradi zlorabe javnih sredstev, ne pa zaradi upora. Izročitev naj bi v nekaj dneh odobrilo še tožilstvo, s čimer jo bodo lahko tudi izvršili.

Okrožno sodišče v Ljubljani je danes Franca Krambergerja, Mirka Krašovca, Ivana Fermeta in Stanislava Valanta oprostilo očitkov o zlorabi položaja in pomoči pri tem kaznivem dejanju pri preprodaji delnic Mladinske knjige leta 2004. Sodni senat je svojo odločitev utemeljil z neobstojem znakov kaznivega dejanja oz. s pomanjkanjem nedvoumnih dokazov.

Tako tožilstvo kot tudi obramba napovedujeta pritožbo na obsodbo 21-letnega Stefana Cakića, ki ga je ljubljansko okrožno sodišče 20. aprila letos spoznalo za krivega uboja igralca Gašperja Tiča in obsodilo na osem let in pol zapora. Tožilstvo bo zahtevalo višjo kazen, obramba pa bo prav tako vztrajala pri svojih stališčih, poroča Dnevnik.

Višje sodišče v Celju je Zvonetu Laubiču zaradi umora nekdanje žene prisodilo 20-letno zaporno kazen, kar je šest let manj, kot mu je dosodilo prvostopenjsko sodišče. Pisne sodbe sicer še ni, ko bo prispela, pa bo postala tudi pravnomočna, poroča spletni Dnevnik.

Senat ljubljanskega okrožnega sodišča bo danes izrekel sodbo Francu Krambergerju, Mirku Krašovcu, Ivanu Fermetu in Stanislavu Valantu, ki so obtoženi zlorabe položaja pri prodaji delnic Mladinske knjige. Obramba trdi, da niso krivi, da se med seboj niso poznali in se zato tudi niso mogli dogovarjati o poslih.

Sodišče v Münchnu bo danes nemško nacionalistično desničarko Beate Zschäpe zaradi bombnih napadov in desetih umorov obsodilo na dosmrtno ječo. Še štiri moške pa na večletne zaporne kazni. A to še ne pomeni konca enega najodmevnejših sodnih procesov v Nemčiji, ki se vleče že pet let, saj se bo Zschäpejeva pritožila na odločitev sodišča.