Tožilka hoče tri leta zapora za nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Krašovca

Sodnica Cvetka Posilovič je izrek sodbe za Krašovca napovedala za petek ob 13. uri.

Krašovec naj bi po mnenju tožilstva nekdanjo direktorico Betnave Dragico Marinič in nekdanjega šefa za investicije v Betnavi Antona Ekarta nagovoril, da sta gospodarskemu ministrstvu posredovala navidezne gradbene situacije, s tem pa so pridobili evropska sredstva v višini 1,772 milijona evrov za obnovo mariborskega škofijskega dvorca Betnava.

Kot je v sklepnih besedah dejala Vodnjovova, je Krašovčeva obramba med ponovljenim sojenjem predložila nove dokaze, ki pa niso spremenili očitanega kaznivega dejanja napeljevanja k poslovni goljufiji. "Krašovec je storil očitano kaznivo dejanje. Izkoristil je svoj položaj in avtoriteto, ki jo je imel v mariborski nadškofiji," je povedala tožilka.

Po njenih besedah je bil Krašovec seznanjen z vsemi dogajanji pri obnovi Betnave, čeprav se ni udeležil vseh sestankov velenjskega Vegrada, ki je bil izvajalec del.

Tožilka je tudi spomnila, da je Ekart priznal izdajo lažnih gradbenih situacij, ki jih je napisal na podlagi Krašovčevih navodil. Dejala je, da Ekart ni ničesar naredil na svojo roko, saj mu je bil Krašovec nadrejen.

Mariničeva je, tako tožilka, gospodarskemu ministrstvu predložila lažne gradbene situacije za obnovo Betnave, čeprav je vedela, da so zahtevki neresnični, saj delo ni bilo opravljeno. Vodnjovova meni, da je imel Krašovec določen vpliv na Mariničevo, ki jo je s svojo avtoriteto napeljeval k storitvi kaznivega dejanja.

"Krašovec je odločal o vseh pomembnih zadevah glede Betnave. Imel je vodilno vlogo, med sojenjem pa so številne priče izpovedale, da je bil glavni pri projektu," je poudarila tožilka.

Krašovčevo izjavo, da se je umaknil iz projekta, je tožilka označila za neresnično, saj je bila Betnava za mariborsko nadškofijo preveč pomembna, da bi se lahko potem umaknil.

Cugmas pa se je v sklepnih besedah med drugim skliceval na zadevo Rimske terme, ki jih je prav tako obnavljal Vegrad. Tudi v tem primeru so gospodarskemu ministrstvu pošiljali enake gradbene situacije kot v primeru Betnave.

"Dokazni postopek je dokazal, da dejansko do nobenega kaznivega dejanja ni moglo priti, ker ni bilo naklepov pri nobenemu od vpletenih v zadevo Betnava. Vsi so namreč menili, da so delali zakonito in so sledili navodilom ministrstva," je dejal Cugmas.

Ocenjuje, da glede na načelo materialne resnice do kaznivega dejanja sploh ni moglo priti, ker preslepite ni bilo. Dodal je še, da je imel Krašovec v zadevi Betnava zgolj posvetovalno vlogo.

Večina vpletenih v projekt Betnava je krivdo priznala. Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak je bila za primer Betnava in Rimske Terme obsojena na enotno kazen šest let zapora, Mariničeva je bila obsojena na leto in 11 mesecev zapora, Ekart na pogojno desetmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let, nekdanji gradbeni nadzornik Karel Bogatin pa na 10 mesecev zaporne kazni.