Bo Janez Janša v zadevi Trenta res obsojen na dve leti zapora, kot napoveduje anonimka? Bo majski referendum zamajal Golobovo vlado ali jo bodo na koncu zrušila KPK? In ali bo primer razvpitega patra Marka Rupnika ostal zločin brez kazni? O tem in še več v novi epizodi Reporterjevega podkasta spregovorita Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in novinar Dejan Steinbuch.

Na mariborskem sodišču se je nadaljevala serija zaslišanj prič na sojenju obtoženi za uboj moža maja 2022 v Mariboru. Tako kot že na prejšnjem naroku, so tudi tokrat sosedje zakoncev povedali, da je bila 34-letnica, ki zatrjuje, da se je le branila pred dalj časa nasilnim partnerjem, mirna ženska. Sodišče je zaslišalo tudi policiste.

Na sojenju Tomažu Arkliniču, obdolženemu sostorilstva pri umoru svoje soproge marca lani v okolici Kidričevega, je danes pričala Aleksandra Škamlec, ki je bila za omejeni umor po priznanju že obsojena na 28 let zapora. Kot je zatrdila Škamlec, je Arklinič vedel, zakaj je ženo pripeljal na kraj umora, in ga ni poskušal ustaviti.

Okrožno sodišče v Novem mestu je Dušanu Brezarju, obtoženemu poskusu uboja soseda septembra lani v romskem naselju v Šmihelu v Novem mestu, izreklo tri leta zapora. Toliko je namreč zanj na podlagi sporazuma o priznanju krivde predlagalo novomeško tožilstvo, poročajo Slovenske novice.

Tožilstvo je v današnji sklepni besedi na sojenju prvaku SDS Janezu Janši in soobtoženima zaradi očitkov o domnevno spornem nepremičninskem poslu v Trenti zahtevalo zaporne kazni. Za Janšo in prvoobtoženega Branka Kastelica predlaga dve leti zapora, za Klemna Gantarja pa leto dni pogojno. Obramba pričakuje oprostilno sodbo. Ta bo znana v petek.

Več spletnih portalov je čez vikend objavilo anonimno pismo o razmerah na celjskem sodišču, iz katerega naj bi izhajalo, da naj bi bila sodba obtoženim v zadevi Trenta že spisana. Na celjskem sodišču so za STA pojasnili, da s sodišča niso ušli nobeni dokumenti, pri domnevnem osnutku obsodilne sodbe pa gre po njihovi oceni za čisto ponarejanje.

V torek vsi v Celje, pozivajo propagandni portali SDS ob »anonimki«, ki trdi, da bo prvak SDS Janez Janša v zadevi Trenta obsojen na dve leti zapora. Vse kaže, da si želi Janša postati mučenik po zgledu Francozinje Marine Le Pen, ki je z nedavno obsodbo zaradi zlorabe evropskih sredstev požela simpatije praktično celotne globalne skrajne desnice na čelu z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Urban Stojan je pred poroko z Ano Roš veljal za poslovneža, ki mu poslovne zvezde niso bile naklonjene - zdaj bo moral za rešetke.

Med hišnimi preiskavami na Okroglem, kjer naj bi slovenska celica Kavaškega klana hranila prepovedano drogo, so med drugim našli več pištol in snov za redčenje prepovedane droge, je na nadaljevanju sojenja za umor Danijela Božiča in poskus umora Žarka Tešanovića na ljubljanskem okrožnem sodišču danes navedlo tožilstvo.

Deželno sodišče na Dunaju je repatriirano nekdanjo podpornico skrajne skupine Islamska država danes obsodilo na dve leti pogojne kazni s triletno preizkusno dobo zaradi terorističnega združevanja in sodelovanja v kriminalni organizaciji. 26-letnica mora tudi na psihoterapijo in program deradikalizacije, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Na celjskem sodišču se je z branjem listin nadaljevalo sojenje prvaku SDS in soobtoženima zaradi očitkov o domnevno spornem nepremičninskem poslu v Trenti. Predsednica senata Cvetka Posilovič je ugodila prebiranju še nekaj danes predlaganih listinskih dokazov, kar bodo storili na obravnavi prihodnji torek, ko je pričakovati tudi sklepne besede.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je danes nadaljevalo sojenje v zasebni tožbi davčnega svetovalca Roka Snežiča zoper novinarje portala Necenzurirano. Snežič je odločno zanikal, da bi podjetjem pomagal ustanavljati slamnata podjetja v BiH, po mnenju obrambe pa gre v tej zadevi za tipičen primer Slapp tožb in poskusu ustrahovanja novinarjev.

Na ljubljanskem sodišču se bo prihodnji teden o očitkih glede poskusa izsiljevanja in zatajitve izrekel Dino Muzaferović, sicer eden od osumljencev za umor Satka Zovka. V Mariboru pa se bo o morebitni krivdi izrekel nekdanji nadzornik v mariborskih javnih podjetjih, ki ga obtožujejo poskusa podkupovanja po prometni nesreči v vinjenem stanju.

Okrožno sodišče v Ljubljani je nekdanjemu celjskemu sodniku Milku Škobernetu prisodilo 20.000 evrov odškodnine za štiri mesece, ki jih je neupravičeno preživel v zaporu, poroča Dnevnik. Škoberne je državo tožil zaradi neupravičene obsodbe in nezakonitega prestajanja zaporne kazni, zahteval pa je 44.000 evrov odškodnine.

Sodni senat celjskega okrožnega sodišča je danes po ponovnem zaslišanju psihologov Bojana Zalarja in Emila Benedika glede razpravne sposobnosti v zadevi Teš 6 obtoženega Petra Kotarja sklenilo, da je ta sposoben spremljati sojenje. Zalar sicer meni, da lahko sojenje Kotarju poteka največ tri ure dnevno z 10-minutnimi premori po eni uri sojenja.

Kaj imajo skupnega Josip Broz, Janez Janša in Matej Tonin? Prvi, poznejši jugoslovanski diktator Tito, je ob obsodbi na zaporno kazen zaradi posedovanja bomb leta 1928 izjavil, da ne priznava sodišča. Podobno je mnogo let pozneje ravnal tudi prvak SDS, ko je sodni postopek zaradi korupcije pri nakupu oklepnikov Patria označil za politično montiran proces, sebe pa za političnega zapornika.

Državni zbor je danes na tajnem glasovanju za novega sodnika na Sodišču EU izvoli Marka Bošnjaka. Prav tako je večina poslancev podprla imenovanji dosedanjih sodnikov Maje Brkan in Damjana Kukovca na prosti mesti na Splošnem sodišču EU.

Sodišče Bosne in Hercegovine je izdalo zahtevo za razpis mednarodne tiralice za predsednikom Republike Srbske Miloradom Dodikom in predsednikom narodne skupščine te entitete BiH Nenadom Stevandićem, danes poročajo mediji v BiH. Dvojica je prečkala državno mejo, čeprav je sodišče za njima razpisalo nalog za privedbo.

Zvezno prizivno sodišče v Washingtonu je v sredo vladi predsednika Donalda Trumpa prepovedalo nadaljevanje deportacij osumljenih pripadnikov venezuelske kriminalne tolpe Tren de Aragua, ki jo je predsednik ZDA opredelil kot tujo teroristično organizacijo, poročajo ameriški mediji.

Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so za STA potrdili, da se bodo pritožili na vmesno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani. To je ugotovilo utemeljenost odškodninskega zahtevka Aleša Zalarja do države v zadevi Škrlec in tudi da je bilo ravnanje KPK v neposredni vzročni zvezi s škodo, ki je nastala Zalarju.