To je izvedenec povedal o izbiri Francozov za gradnjo Teš 6

Pri oceni primernosti cene je po Hrenovih besedah treba upoštevati slovenske in mednarodne računovodske standarde ter opraviti analizo, zakaj so neka pogodbena določila vplivala na to, da je cena presegla pošteno vrednost ali je ni dosegla.

Izpostavil je, da je dogovorjena cena vedno predmet pogajanj, pri katerih se upošteva različne okoliščine in preference tako kupca kot dobavitelja. Ker dogovorjena cena ni bila oblikovana na podlagi razmer na trgu, presoja primernosti cene oz. poštene vrednosti po njegovih besedah ni mogoča.

"Izgradnja šestega bloka je bila specifična in takoj, ko je bil sklenjen sporazum o rezervaciji, so primerjave na trgu odpadle. Zelo natančna analiza o primernosti cene pa ni mogoča, ker za takšne projekte, kot je bil Teš 6, ni bilo trga in s tem primerljivih podatkov," je povzel Hren.

Spomnil je, da sta ponudbi za dobavo glavne tehnološke opreme podala Alstom in Siemens. Po Hrenovi oceni je bil Alstom v boljšem položaju, saj je plačal avans in je imel s Termoelektrarno Šoštanj (Teš) sklenjen sporazum o rezervaciji. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika so bili upoštevani stroški izgradnje Teša 6 in diskontirani stroški obratovanja v obdobju 30 let.

Izvedenec je ugotovil, da je Alstom oktobra 2009 z dodatkom znižal ceno za glavno tehnološko opremo glede na pogodbo iz junija 2008, in sicer za 103,8 milijona evrov na 693,9 milijona evrov.

Po Hrenovih besedah v ceno gradnje Teš 6 ni bil vključen strošek montaže opreme, Alstom pa je za montažo ponudil ceno skupaj s 25-odstotno provizijo v višini 172,4 milijona evrov in vanjo vključil tudi potencialna dolgoročna tveganja. Predvideni stroški montaže brez provizije so znašali 137,9 milijona evrov.

Na vprašanje, kakšna je bila narava izplačil Alstoma Hrvaška družbi Sol Intercontinental v času od leta 2009 do konca leta 2011, je Hren odgovoril, da sta Alstom Network Switzerland in Alstom Power Systems s Sol International julija 2009 sklenila sporazum o svetovanju, na podlagi katerega bo družba nudila pomoč pri dobavi 500-megavatnega energetskega bloka na lignit za Teš 6.

Ugotovil je, da Sol International ni prejemal plačil od obeh pogodbenic iz sporazuma, je pa Alstom Hrvaška redno sodeloval pri različnih projektih s Termoelektrarno toplarno Ljubljana. Sol International in ljubljanska toplarna sta po njegovih besedah od julija 2009 do maja 2012 sklenila 17 pogodb, marža pa je znašala od 54,4 odstotka do 180,9 odstotka. Sol International je tako toplarni izstavil račune v višini 2,5 milijona evro, Alstom Hrvaška pa je izstavil račune Sol International v vrednosti 1,3 milijona evrov.

Sodni senat je Hrenu naročil dopolnitev mnenja z dodatnimi pojasnili za izračun eskalacije cene.

Predsednica sodnega senata Mojca Turinek je na obravnavi izpostavila, da so prejeli tudi dopolnilno izvedensko mnenje komisije za fakultetna izvedenska mnenja, ki je ponovno ugotovila, da je nekdanji lastnik družbe Sol Intercontinental Peter Kotar sposoben spremljati sojenje.

Njegov zagovornik Borut Černigoj je na izvedensko mnenje in procesne predloge že vložil pripombe. Na zahtevo družine Kotar namerava angažirati svojega izvedenca, ki bo presojal o Kotarjevi sposobnosti za sojenje.

Sodni senat bo po napovedih Turinek 8. oktobra zaslišal vse tri izvedenca, ki so pripravili dopolnilno izvedensko mnenje in dodala, da Kotar vztraja, da se med morebitnim nadaljevanjem njegovega sodnega postopka zasliši vseh 100 prič, ki so že pričale med sojenjem.

Tožilstvo prvoobtoženemu, nekdanjemu direktorju Teša Urošu Rotniku in soobtoženim očita sporno nabavo merilne tehnike in zlorabo položaja pri izbiri izvajalca za gradnjo šestega bloka.

Obtoženi so doslej krivdo zanikali. Izjema je pravni naslednik proizvajalca opreme za elektrarne Alstom, ameriško podjetje General Electric, ki mu je sodišče naložilo plačilo 23 milijonov evrov denarne kazni in plačilo sodnih stroškov v višini 50.000 evrov. Z zlorabo položaja je sicer General Electric na račun Teša pridobil 261 milijonov evrov premoženjske koristi, ki pa jih je vrnil.