Predčasnega glasovanja na referendumu o noveli zakona o vodah se je po podatkih Državne volilne komisije udeležilo 84.196 volivcev oz. 4,96 odstotka vseh volilnih upravičencev. Gre za najvišjo udeležbo na predčasnem glasovanju na referendumih in volitvah doslej.

V razgretem predreferendumskem vzdušju je tarča spletnih groženj, ki so prešle vse meje dobrega okusa in sprejemljivega obnašanja, postala tudi poslanka SDS Eva Irg. Anonimnež z vzdevkom Rad Imam Slovenijo je grozil s smrtjo.

Organizatorji referendumske kampanje imajo le še danes čas, da volivce in volivke prepričajo v glasovanje za ali proti noveli zakona o vodah na referendumu to nedeljo. Opolnoči bo namreč nastopil volilni molk. Zanimanje volivcev za referendum je sicer veliko, v dveh dneh predčasnega glasovanja jih je glas oddalo skoraj 54.500.

Podporniki in nasprotniki novele zakona o vodah, o kateri bodo državljani odločali na referendumu to nedeljo, so mnenja danes soočili v Studiu ob 17.00 na Radiu Slovenija. Zagovorniki ter okoljski minister Andrej Vizjak so znova zatrdili, da bo novi zakon zaščitil vode, nasprotniki pa vladi očitajo laži in zavajanje.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je Danico Jevšovar, potem ko ga je obvestila, da odstopa z mesta v. d. načelnice upravne enote Maribor, razrešil in bo s 15. julijem za v. d. načelnika imenoval Roberta Pungerla. Hkrati je v teku javni natečaj za izbiro načelnika upravne enote Maribor, rok za prijave se izteče 15. julija.

Pobudniki referenduma o noveli zakona o vodah, združeni v Gibanje za pitno vodo, opozarjajo, da je vloga za prijavo na glasovanje izven kraja stalnega prebivališča že dva dneva nedostopna. S težavami se soočajo tudi tisti, ki želijo glasovati iz tujine, so opozorili.

Volivci lahko od danes svoj glas referendumu o noveli zakona o vodah oddajo predčasno. Glasovanje bo potekalo od danes do četrtka med 7. in 19. uro na 92 voliščih po državi, odprtih večinoma na sedežih okrajnih volilnih komisij.

Spremenjen zakon o vodah omogoča gradnjo turističnih zmogljivosti na priobalnih in vodnih zemljiščih izven naselij. To doslej ni bilo mogoče, veljala je absolutna prepoved. Bodo privrženci nepozidanosti priobalnih in vodnih zemljišč na referendumu to nedeljo zbrali potrebnih več kot 340.000 glasov?

Referendum o noveli zakona o vodah bo 11. julija, torej teden dni pozneje od prvotnega predloga, je s tesno večino sklenil DZ. Nov datum so na izredni seji DZ predlagale koalicijske SDS, NSi in SMC, čemur so ostro nasprotovali v delu opozicije. Poslanci so bili razdeljeni tudi glede vsebine novele, iz obeh strani je bilo slišati očitke o zavajanju.

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor na današnji seji obravnava zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vodah. Po predlogu bi bil ta v nedeljo, 4. julija. "Datum je glede na vse dane okoliščine sprejemljiv, ni pa dober," je v današnji izjavi dejal Miha Stegel iz civilne iniciative Danes.

Koprski občinski svet je na današnji seji sprejel sklep, s katerim je odločil, da je naknadni referendum v zvezi s prostorskim urejanjem območja centralnega parka oz. Toncitya nedopusten. Kot je napovedal župan Aleš Bržan, s tem sledijo odločitvi ustavnega sodišča in omogočajo začetek postopkov za urejanje območja v soglasju z lastniki zemljišča.

Minister za obrambo Matej Tonin je odločitev ustavnega sodišča, da zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko (SV) v letih 2021 do 2026 ni v neskladju z ustavo, ocenil kot državotvorno. "Vrata za modernizacijo SV so odprta, čaka pa nas še veliko dela," je minister zapisal na Twitterju.

V Levici se ne strinjajo z odločitvijo ustavnega sodišča, da zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v SV ni neustaven, jo bodo pa spoštovali. Koordinator Levice Luka Mesec je napovedal prizadevanje za spremembe ustavnega reda, ki ljudstvu onemogoča odločanje o ključnih vprašanjih, ob vojaških nabavah pa bodo vladi gledali pod prste.

Poslanci so s 46 glasovi za in 31 glasovi proti na današnji seji potrdili sklep o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o noveli zakona o izvrševanju proračuna za leti 2021 in 2022, ki investicije v vojsko izvzema iz omejitev pri prevzemanju obveznosti v breme proračuna. Levica je že napovedala, da bo sklep izpodbijala na ustavnem sodišču.

Skupina Enotni za občino Radenci je v ponedeljek na občini oddala 331 podpisov za razpisu referenduma proti preimenovanju Titove ceste v Radencih. Zahtevano kvoto 220 podpisov, to je pet odstotkov volilnih upravičencev, so tako presegli za 51 odstotkov. Župan Roman Leljak bo občinskemu svetu predlagal razpis referendum 13. junija.

V Levici pripravljajo novo referendumsko pobudo glede investicij v SV. Prepričani so namreč, da želi vlada s predlogom novele zakona o izvrševanju proračuna najti obvod za nakupe orožja, medtem ko odločitev ustavnega sodišča glede referenduma o zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v SV še ni znana. Pobudo bodo predstavili danes ob 11.30.

Maslo ali topovi? Postavitev te stare dileme na levo politično populistično agendo sta obrambni minister Matej Tonin in vlada – gotovo v dobri veri – omogočila z zakonom o investicijah v Slovensko vojsko v letih 2021 do 2026. Stranki SD in Levica sta lani jeseni brž zbrali več kot 28.000 podpisov za referendum, ustavno sodišče o ustavnosti še ni reklo zadnjo besedo – izvrševanje zakona pa je zadržalo.

Krajani Šmartnega na Pohorju v občini Slovenska Bistrica so na referendumu zavrnili zahtevo skupine volivcev, da občina razveljavi že izdano soglasje za gradnjo male vetrne elektrarne v Kalšah. Proti razveljavitvi soglasja in s tem za postavitev elektrarne je glasovalo 225 krajanov, 203 pa so projektu nasprotovali, so za STA pojasnili na občini.

Švicarji so danes na referendumu s tesno večino podprli uvedbo prepovedi uporabe pokrival, ki zakrivajo obraz, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Prepoved, ki je uperjena predvsem v prepoved nošnje muslimanskih burk in nikabov, je podprlo 51,21 odstotka udeležencev referenduma, so pokazali končni rezultati.

Dvanajst let po tem, ko so prepovedali gradnjo minaretov, bodo Švicarji danes na referendumu odločili, ali naj bodo pokrivala, ki zakrivajo obraz, v javnosti prepovedana. Javnomnenjske raziskave napovedujejo večino v prid prepovedi, a se je ta do konca februarja skrčila na le dve odstotni točki. Burke in nikabi so sicer v Švici izjemno redki.