Jadranka Rebernik direktorju RTVS Grahu Whatmoughu ni pustila nastopiti v televizijskem soočenju o referendumu

Na tokratnem soočenju o noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) so svoja mnenja predstavili Franci Kindlhofer (Zbor za republiko - Inštitut za analize in dialog), Tino Mamič (Združenje novinarjev in publicistov), Sandra Bašić Hrvatin (Zavod za kulturo raznolikosti Open), Kristina Krajnc (Inštitut 8. marec), Petra Lesjak Tušek (Društvo novinarjev Slovenije), državni svetnik Rajko Fajt in predsednik programskega sveta RTVS Peter Gregorčič, ki sta se v referendumsko kampanjo sicer vključila kot fizični osebi.

Nasprotniki zakona so se strinjali s komentarjem pravnika Mateja Avblja v Financah, da je novela zakona neustavna. Po Gregorčičevih besedah je namen zakona, da nemudoma razreši vse organe, "kar je nedopusten poseg politike v avtonomijo RTVS". Fajt meni, da je govoriti o depolitizaciji nesmiselno, saj "popolnoma nepolitičnega človeka ni", ter da bi zakon morali sprejemati po drugačnem postopku in s širšo razpravo.

Da vlada skuša na hitro spremeniti zakon, ker ji ne ustreza njeno vodstvo, je prepričan Mamić. Tudi on je izpostavil pomanjkanje javne razprave pri sprejemanju zakona. Po njegovem mnenju je sicer dobro, da zakon zmanjšuje število članov sveta, a da bi to morali reševati drugače. Kindlhofer pa je prepričan, da novela krši ustavo proceduralno in vsebinsko ter da jo bo moralo ustavno sodišče zavreči. Po Gregorčičevem mnenju ta zakon predstavlja nevaren precedens, če ga ustavno sodišče spozna za ustavno skladnega. Nanj se bo sklicevala vsakokratna oblast, ko ji vodstvo RTVS ne bo všeč in bo imela argument, da ta civilna družba ni reprezentativna, je opozoril.

Bašić Hrvatin je dejala, da zakon ni protiustaven ter da preseneča, da avtor ne pozna žrebanja svetnikov, ki je prisoten tudi v aktualnem zakonu. Kranjčeva meni, da nov zakon spreminja programski svet tako, da bo imela politika nič glasov. "Zagovarjamo, da se politika umakne iz nadzora nad RTVS," je dejala. Problem nastane, ko se intimna politična opredelitev posameznika pokaže na ekranu, kar za javni medij ni prav, meni. Lesjak Tušek je opozorila, da so razmere alarmantne in da je treba stanje urediti, saj "morda kmalu RTVS več ne bo". Tudi hitri postopek sprejemanja zakona po njenem mnenju ni nič nenavadnega, saj je to ustaljen parlamentarni postopek.

V oddaji so predvajali tudi izjavo generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha, ki se je kot fizična oseba vključil v kampanjo, a sta ministrstvo za javno upravo in ministrstvo za pravosodje podali mnenja, da je Grah Whatmough v konfliktu interesov. Odgovorna urednica informativnega programa Televizije Slovenija (TVS) Jadranka Rebernik mu je zato preklicala vabilo v soočenje. Po mnenju Graha Whatmougha je prišlo do "instrumentalizacije mnenj, ki jih je izdala vlada" in tudi do kršitve ustave.

Za mnenje je med drugim zaprosilo tudi Društvo novinarjev Slovenije. Voditeljica Vida Petrovčič je Lesjak Tuškovo vprašala, ali se ji ne zdi izločitev generalnega direktorja iz kampanje nedopusten poseg v referendumsko kampanjo. Lesjak Tušek je dejala, da generalni direktor ne more hkrati opravljati dveh vlog. V društvu menijo, da je prisoten konflikt interesov in "očitno nas v tej državi več tako misli". Izpostavila je tudi, da je v kampanji prisoten, v kolikor med soočenjem predvajajo njegovo izjavo.

Po Gregorčičevem mnenju dejstvo, da je vabilo generalnemu direktorju preklicala odgovorna urednica informativnega progama, ruši tezo zagovornikov novele zakona, da si je vodstvo podredilo urednike. Meni, da je Rebernikova vabilo Grahu Whatmoughu preklicala, ker je "čutila pritisk s strani vlade".

Novela zakona po mnenju voditeljice ne rešuje vprašanja financ. Bašić Hrvatinova meni, da mora ustanovitelj, torej država, javnemu mediju zagotoviti institucionalno, uredniško in finančno neodvisnost. Na način da politika nima vpliva na imenovanje ljudi, ki bodo javni medij nadzorovali, in na programske vsebine. Finančno neodvisnost pa mora javnemu mediju zagotoviti tako, da zagotovi vire, ki delovanje RTVS pokrijejo neposredno.

Gregorčič je se je z Bašić Hrvatinovo strinjal, a imata drugačne poglede, kako to doseči. Meni, da je nedopustno, da se predsednik vlade Robert Golob ne želi pogovarjati o pomoči javnemu zavodu glede draginje, dokler ne bo uveljavljena novela. To ga spominja na zgodbo s Slovensko tiskovno agencijo (STA).

V nadaljevanju razprave so spregovorili o sestavi novega sveta zavoda, ki bo nadomestil zdajšnji programski in nadzorni svet. Nasprotniki novele so izpostavljali, da se pod krinko depolitizacije skriva le drugačna forma. Predstavnike civilne družbe zdaj res v veliki meri imenuje DZ, potem pa jo bodo organizacije, kot so Varuh človekovih pravic in Informacijski pooblaščenec, njih pa prav tako imenuje DZ. Mamić je med drugim izpostavil še nejasne kriterije, saj da je ugled in integriteto težko meriti.

Zagovornice novele so na drugi strani izpostavljale, da bo v imenovanju predstavnikov civilne družbe korak naprej to, da jih bodo izbirali prek javnega razpisa. "V jedru vsake politike je, da si želi podrediti javni medij, in redkost je, da se samoomeji, to je eden redkih takšnih poskusov in to je treba podpreti," je dejala Krajnčeva. Pod pretvezo javnosti in gledalcev so zdaj v programski svet imenovane osebe, ki odkrito simpatizirajo z določenimi političnimi strankami, je opozorila. Izpostavila je tudi, da je namen politike širiti svoj program, namen javnega medija pa je obveščati javnost.

Nasprotniki pa so izpostavili, da je politika prisotna tudi v civilnodružbenih organizacijah. Obenem je bilo na strani nasprotnikov slišati tudi argument, da imajo politične stranke legitimnost, pridobljeno na volitvah, s katero lahko upravljajo z javnim zavodom.

Bašić Hrvatin je na to odgovorila, da v programskem svetu sedijo trije predstavniki strank, ki so na volitvah konkretno pogorele in so jim torej ljudje dali krepko nezaupnico. Lesjak Tušek pa je dodala, da je legitimno izvoljen DZ sprejel tudi novelo zakona, ki je predmet referenduma. "Torej ga podprimo," je dejala.

Zagovornice zakona so izpostavile še dogajanje na Televiziji Slovenija, kjer se novinarjem, ki stavkajo in izražajo solidarnost s svojimi kolegi, grozi z odpovedmi in se jih šikanira. Gregorčič je ob tem izpostavil, da zavod potrebuje strukturne spremembe, s čimer se je strinjala tudi Lesjak Tušek.