»RTV se mora v prvi vrsti posloviti od statusa javnega zavoda in postati normalna gospodarska družba. Samo tako bomo lahko dobili na ključna mesta najbolj sposobne ljudi, ne pa tiste – kot se je izrazil visoki mož iz ozadja – ki zmorejo najhitreje teči po politično podporo,« je prepričana Peskova. Sedanji programski sveti premalo ali celo nič ne vedo o radijskih in televizijskih vsebinah, a o njih vseeno odločajo, opozarja voditeljica.
Pomanjkanje sposobnih ljudi je že tako velik problem nacionalke, opozarja Peskova. »V Sloveniji je 5 ( z besedo pet!) ljudi, ki znajo sestaviti programsko shemo. Takšno, ki bi se lahko uspešno kosala z drugimi, predvsem komercialnimi televizijami. Nihče od njih ni zaposlen na RTV Slovenija. Posledice so vidne tudi z letala.«
Pograja tudi sedanje vodstvo, ki je oddaje »premikalo po programu sem in tja, ne upoštevaje njihovo več-desetletno tradicijo in navade gledalcev nekoč monopolne RTV. In programski svetniki so jim pri tem prikimali.« O razvnetih strasteh okrog referenduma sicer pravi, da je besedna zveza »depolitizacija RTV« v zadnjih mesecih najbolj zlorabljena beseda.
Novi zakon predlaga uvaja štiričlansko upravo, a po mnenju Peskove bi bil dovolj en generalni direktor RTVS, ki bi ga izvolil ali razrešil državni svet, podobno kot denimo varuha človekovih pravic. Direktor bi si izbral svojo ekipo in zanjo odgovarjal. »Brez jasne hierarhije, ni mogoče terjati merljivih izboljšav v delovanju zavoda. (Pa ne-zmerjanja RTV-jevih novinarjev čez lastne kolege in šefe po vseh socialnih omrežjih tudi ne.),« še piše voditeljica.
O sebi piše, da ne kandidira za nobeno funkcijo na RTVS in da se ne prišteva med »tiste, ki jih je po Marcelu 'jebeno več kot drugih'. Verjetno sem med tistimi, ki nas je 'samo ene par'. Ali pa nisem nikjer. Imam svoj življenjski credo in to mi zadošča.« O svoji preteklosti na televiziji Peskova pravi, da imam izkušnje poskusov političnega vplivanja na njeno novinarsko delo, »z levimi in desnimi. Dalo se jih je odvračat. Imam tudi izkušnje izrazito ponižujočega pritiska urednika na moje novinarsko delo. Te se je dalo zavračati težje, ker so bile politično, ne strokovno motivirane.«
»Slovenski medijski prostor je kvantitativno poln, kvalitativno pa osiromašen. Žal. Bolj kot kadarkoli prej bi zdaj potrebovali »zaupanja vredno nacionalko«, ki bo znala pritegniti tudi mlajše od 40 let,« piše o medijih in še zlasti o RTV Slovenija.
Zakon, če bo na referendumu uspel, ne bo po njenem ničesar popravil: »Novi zakon bo prinesel samo nekaj starih obrazov na izpraznjena vodstvena mesta, ki so v preteklosti že imeli priložnosti, pa so namesto snovanja dobrih oddaj kakšno dobro ukinili, nekaj revolucionarnega pridiha in dolgih razprav v Svetu, več samoupravljanja in nadaljevanje finančnega krča, ki ga predvsem pri vizualnih, kadrovskih in tehničnih standardih na TVS čutimo že leta.«
