V Sloveniji je krvodajalstvo več kot le dobro dejanje; je cenjena tradicija, ki sega v leto 1934, ko so 4. junija v Sloveniji prvič vzeli in shranili enote krvi. Danes letno slovenski zdravstveni sistem potrebuje približno 45 tisoč litrov krvi, kar pomeni da vsak dan daruje okrog 300 darovalcev. Zgodba slovenskega krvodajalstva je torej zgodba o predanosti, sočutju in neomajni zavezanosti reševanju življenj.
Danes bo v državnem zboru zaprisegla novoizvoljena predsednica republike Nataša Pirc Musar. Toda ne bo zgolj prva ženska na tej funkciji, pač pa tudi prva oseba na tem položaju, zoper katero je policija (prejšnji teden) vložila kazensko ovadbo. »Dohitela« jo je afera na Rdečem križu Slovenije iz leta 2015, ko je bila predsednica te humanitarne organizacije.
Zbor članov Rdečega križa Slovenije (RKS) je na včerajšnji seji v izobraževalnem centru na Igu za predsednika te humanitarne organizacije izvolil Alojza Kovačiča, za novo generalno sekretarko pa je imenoval obramboslovko Cvetko Tomin. Kovačič bo predsedniško funkcijo opravljal do konca junija 2019, ko bodo na vrsti redne volitve.
Alojz Kovačič ni več zakoniti zastopnik Rdečega križa Slovenije (RKS). Kot poroča Dnevnik, ga je glavni odbor 18. septembra razrešil s tega položaja, uradno zaradi določil statuta, ki da ne dopušča dveh zakonitih zastopnikov. Kovačič ostaja član glavnega odbora, edina zakonita zastopnica RKS je zdaj Irena Nečemer.
Rdeči križ Slovenije (RKS) mora del sredstev za gradnjo Hotela Arija, ki jih je že plačal glavnemu izvajalcu Vegradu, zaradi izgubljenih tožb ponovno plačati še njegovim podizvajalcem. Glavni odbor RKS je zato obravnaval prejeto ponudbo banke za najem dodatnega kredita za poplačilo tožb v skupni višini tri milijone evrov, so sporočili iz RKS.
REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025
Vse pravice pridržane.